Najbolj priljubljen globalni indeksni sklad med domačimi vlagatelji, Vanguardov FTSE All-World z oznako VWCE, je od poletja uradno registriran tudi za slovenski trg. Vanguard ga je skupaj s skladi za trinajst drugih držav, od Baltika do Balkana, dodal na seznam trgov, na katerem je zdaj 32 držav.
Za vse številčnejšo skupnost samostojnih vlagateljev je to predvsem simbolni mejnik v tihem procesu, ki traja že leta. Denar slovenskih gospodinjstev se postopoma seli z bančnih računov v globalne naložbe, pri čemer se velik del tega dogaja mimo domačih institucij.
VWCE je med vlagatelji postal nekakšna privzeta izbira, saj z enim samim skladom pokriva skoraj ves delniški svet, tako razvite kot nastajajoče trge. Njegov letni strošek upravljanja znaša okoli 0,22 odstotka, vlagatelju pa ni treba nenehno spremljati dogajanja na trgih. Gre za temeljni gradnik pasivnega vlaganja, pri katerem posameznik ne izbira posameznih delnic, temveč vlaga v širok nabor podjetij in vztraja na dolgi rok. Prav preprostost je iz naložbene niše pomagala ustvariti množično gibanje, ki ga poganjajo spletne skupnosti in ideja finančne neodvisnosti.
Kaj registracija dejansko spreminja? Predvsem je pomembno preprečiti napačen vtis, da sklad doslej ni bil dostopen slovenskim vlagateljem. Tisti, ki so vlagali prek tujih borznih posrednikov, so VWCE lahko kupovali že prej, zato zanje ta korak ne pomeni bistvene spremembe.
Registracija omogoča predvsem lokalno distribucijo in dostop do dokumentacije v slovenščini, s čimer se znižuje vstopni prag za previdnejše vlagatelje, ki se tujih platform ne lotevajo in ostajajo pri bankah. Poteza je simbolna, hkrati pa se lahko dostop do globalnega investiranja razširi tudi zunaj kroga najbolj veščih vlagateljev.
| LETNI STROŠEK UPRAVLJANJA (ORIENTACIJSKO) | |
|---|---|
| Naložba | Letni strošek |
| VWCE (globalni indeksni ETF) | okoli 0,22 % |
| Prva slovenska ETF-ja (Ljubljanska borza) | okoli 0,6 % |
| Klasični vzajemni skladi | pogosto nad 2 % |
| Bančni depozit | brez stroška, a nizek donos |
Vir: Vanguard, Ilirika
V ozadju pa se odvija odliv kapitala
Premoženje slovenskih gospodinjstev je tradicionalno večinoma ostajalo na bančnih depozitih z razmeroma nizkimi donosi, zdaj pa vse več mlajših in srednje starih varčevalcev posega po globalnih indeksnih skladih. Za posameznika je to lahko dobra novica, saj pridobi dostop do široke razpršitve naložb in nizkih stroškov. Za domači kapitalski trg pa je zgodba manj spodbudna. Denar namreč večinoma odteka v tuje sklade in financira podjetja po svetu, ne pa slovenskih družb. Ljubljanska borza tako ostaja relativno majhna in na obrobju mednarodnih kapitalskih tokov.
Tudi domači trg se na ta trend odziva. Država je uvedla individualni naložbeni račun, ki z davčnimi spodbudami, med drugim z možnostjo oprostitve davka po 15 letih, prek posebnega slovenskega podračuna poskuša del prihrankov usmeriti na domači trg. Na Ljubljanski borzi so se hkrati pojavili prvi domači skladi ETF, med njimi sklad, ki sledi slovenskemu indeksu SBI TOP, in globalni sklad. Njuni letni stroški znašajo okoli 0,6 odstotka, kar je precej manj od stroškov klasičnih vzajemnih skladov. Pobudnik teh produktov je odkrito povedal, da ga je k razvoju spodbudila prav nova davčna zakonodaja. V podobno zgodbo sodi tudi nedavna ponudba delnic prve nepremičninske investicijske družbe na borzi, čeprav se je pri zbiranju kapitala zapletlo.
Slovenci postajajo vlagatelji, vendar se pri izbiri naložb vse bolj odločajo za globalne, poceni in pasivne produkte. VWCE je pri tem bolj simbol trenutka kot prelomni dogodek. Slovenci že vlagajo in vprašanje je, ali bo domači trg s svojimi produkti in davčnimi spodbudami uspel pritegniti vsaj del tega denarja, saj bodo sicer prihranki slovenskih gospodinjstev še naprej financirali podjetja po svetu, Ljubljanska borza pa bo ostala na stranskem tiru.
