Slovenci za tono peletov plačajo 456 evrov, največ v regiji

Slovenska gospodinjstva za tono peletov plačajo v povprečju 456 evrov, za 56 do 73 evrov več kot kupci na Hrvaškem, v Srbiji in v Federaciji Bosne in Hercegovine. Povprečno ceno je avgusta zbral Gozdarski inštitut Slovenije. Cena velja za pelete v 15-kilogramskih vrečah, vključuje 22-odstotni DDV in ne vključuje prevoza. Ker cene na primerjanih trgih izhajajo iz različnih virov, je primerjava Lider.si okvirna.

Peleti najvišjega kakovostnega razreda A1 so po podatkih inštituta stali 468 evrov za tono, peleti razreda A2 pa 416 evrov. Pri slovenskih proizvajalcih so kupci za tono v povprečju odšteli 442 evrov, pri distributerjih pa 478 evrov. Od začetka pretekle kurilne sezone, ko je tona stala 378 evrov, se je cena zvišala za 21 odstotkov, od najvišje povprečne cene v 15 letih spremljanja, 612 evrov za tono, pa je še vedno nižja za četrtino. Peleti so ostali za 35 odstotkov cenejši od kurilnega olja, preračunano na megavatno uro toplote, cena kurilnega olja pa je avgusta s 149 evri za megavatno uro dosegla najvišjo raven, odkar jo inštitut spremlja.

Ivić Pašalić, ki pri Hrvaškem združenju delodajalcev (HUP) vodi združenje lesne in papirne industrije, je za hrvaško televizijo N1 povedal, da so peleti na Hrvaškem v povprečju za 30 do 40 odstotkov dražji kot lani. Povprečna cena 15-kilogramske vreče je po poročanju N1 okoli šest evrov, kar ustreza približno 400 evrom za tono. Hrvaška na pelete obračunava petodstotni DDV, hrvaški sabor pa je znižano stopnjo podaljšal do konca marca prihodnjega leta.

V Srbiji je tona peletov pri prodajalcu ogreva v okolici Užic po poročanju srbske javne televizije RTS stala 46.000 dinarjev, kar je po srednjem tečaju Narodne banke Srbije približno 392 evrov. Srbski energetski regulator AERS je izračunal, da bo ogrevanje povprečno izoliranega 60 kvadratnih metrov velikega stanovanja na pelete v učinkovitejši peči to kurilno sezono stalo 114.000 dinarjev, za 50 odstotkov več kot v pretekli sezoni. Ogrevanje s termoakumulacijskimi pečmi, ki se polnijo izključno po cenejši nočni tarifi, bo po izračunu regulatorja stalo 102.700 dinarjev, za 11.300 dinarjev manj kot ogrevanje na pelete. Srbija na pelete po podatkih Gospodarske zbornice Srbije obračunava desetodstotni DDV.

V Federaciji BiH je tona peletov septembra po podatkih federalnega ministrstva za trgovino stala 750 konvertibilnih mark ali približno 383 evrov. Posamezni trgovci v Sarajevu so po podatkih ministrstva poleti tono peletov razreda A1 prodajali tudi po 895 mark ali približno 458 evrov. Vlada Federacije BiH je septembra za pelete določila najvišje dovoljene marže v trgovini na debelo in na drobno, enotne najvišje maloprodajne cene pa ni predpisala.

Brez DDV bi tona peletov v Sloveniji stala približno 374 evrov, na Hrvaškem približno 381 evrov in v Srbiji približno 356 evrov, kaže izračun Lider.si na podlagi navedenih cen in stopenj DDV. V Avstriji je 15-kilogramska vreča po podatkih združenja proPellets Austria septembra stala 6,75 evra, kar ustreza 450 evrom za tono. V Nemčiji je tona pri nakupu šestih ton po podatkih nemškega inštituta za pelete DEPI stala 454,21 evra z DDV in dostavo. Nemška cena je bila za 36 odstotkov višja kot septembra lani, avstrijski indeks cen peletov pa za 34 odstotkov, kaže izračun Lider.si na podlagi podatkov inštituta DEPI in združenja proPellets Austria.

Po zadnji anketi statističnega urada SURS so peleti, sekanci ali briketi najpomembnejši vir ogrevanja za šest odstotkov slovenskih gospodinjstev. Ob 859.782 gospodinjstvih, kolikor jih je naštel zadnji registrski popis, je to po izračunu Lider.si približno 52.000 domov. Gospodinjstva so po zadnjih podatkih SURS porabila 89.986 ton peletov, največ v seriji, ki jo objavlja statistični urad, na začetku serije pa 3.292 ton. Poraba drv se je v istem obdobju zmanjšala z 1,31 milijona ton na 816.248 ton. Na Hrvaškem po oceni potrošniške platforme „Halo, inspektore“ pelete kot glavni ali dodatni energent uporablja od 100.000 do 120.000 gospodinjstev, v Srbiji pa jih je po poročanju RTS blizu 200.000. Branko Glavonjić, profesor beograjske Gozdarske fakultete, je za RTS povedal, da srbska proizvodnja pokriva od 90 do 92 odstotkov domače porabe peletov.

Slovenski proizvajalci so po zadnji raziskavi Gozdarskega inštituta proizvedli okoli 136.000 ton peletov, za 22 odstotkov manj kot leto prej. Po podatkih SURS je Slovenija izvozila 121.595 ton peletov in jih uvozila 113.006 ton, neto izvoznica pa je bila peto leto zapored. Iz Bosne in Hercegovine je prišlo 32 odstotkov uvoza, iz Avstrije 24 odstotkov, iz Hrvaške in Slovaške pa po 11 odstotkov. Povprečna vrednost uvoženih peletov je na meji znašala 220 evrov za tono brez DDV, izvoženih pa 286 evrov. V Italijo je Slovenija izvozila 101.684 ton peletov ali 84 odstotkov celotnega izvoza.