Na slovenskih bančnih računih leži okoli 24 milijard evrov prihrankov gospodinjstev, na katerih obresti skoraj ni. To je 86 odstotkov vseh vlog, kažejo podatki Banke Slovenije. Slovenske banke za vloge ponujajo ene najnižjih obrestnih mer v Evropi, junijski dvig obrestne mere ECB pa je razmik med njihovim zaslužkom in tem, kar prejme varčevalec, še povečal.
Po podatkih Evropske centralne banke je Slovenec za enoletno vezavo dobil okoli 1,4 odstotka, evrsko povprečje pa je bilo 2,45 odstotka, kar državo po analizi Zveze potrošnikov Slovenije uvršča na dno evropske lestvice. Neto obrestna marža slovenskega bančnega sistema je bila v prvi polovici leta 2025 najvišja med državami evrskega območja. Evropska centralna banka bankam za presežna sredstva plačuje 2,25 odstotka, večino razmika med to mero in skoraj ničelno obrestjo za vloge na vpogled pa banke zadržijo zase.
Tretjo izdajo državne ljudske obveznice, oznako RS99, je ministrstvo za finance med vpisom marca dvignilo z 2,6 na 3,0 odstotka, potem ko so se razmere na dolžniških trgih spremenile. Obveznica ima triletno ročnost, država zanjo jamči do 250.000 evrov, dvakrat več kot za bančno vlogo. Obresti so skupaj z obrestmi iz vlog neobdavčene do tisoč evrov na leto. Sredstva je mogoče pred dospetjem prodati na Ljubljanski borzi.
| KAM Z USPAVANIM DENARJEM | |||
|---|---|---|---|
| Naložba | Donos | Likvidnost | Jamstvo |
| Vpogledni račun | okoli 0,1 % | takojšnja | 100.000 € |
| Vezana vloga (1 leto, povprečje) | okoli 1,4 % | ob zapadlosti | 100.000 € |
| Neobanka (Trade Republic) | okoli 2,25 % | dnevna | 100.000 € |
| Ljudska obveznica RS99 | 3,0 % | prodaja na borzi | 250.000 € |
| Lider.si | Viri: Banka Slovenije, ECB, Ministrstvo za finance | |||
Nemška neobanka Trade Republic na nevezana sredstva plačuje obrestno mero, vezano na depozitno mero ECB, ki je zdaj 2,25 odstotka. Obresti obračunava dnevno, sredstva pa jamči do 100.000 evrov prek nemške sheme. Revolut denar nalaga v sklade denarnega trga, kjer ostaja dostopen.
Posamezne banke za daljše ročnosti ponujajo blizu treh odstotkov, večkratnik tega, kar prinese vpogledni račun. Med ponudbami so velike razlike, primerjava se izplača.
Denar na vpoglednem računu je dosegljiv takoj, ljudska obveznica veže sredstva za tri leta, neobanke jamčijo prek tujih shem. Obresti pri neobankah Finančna uprava obravnava kot obresti iz depozitov, ob skupnem znesku nad tisoč evrov na leto je treba vložiti davčno napoved. Inflacija, ki jo Banka Slovenije za letos napoveduje pri 3,6 odstotka, realni donos zniža, pri triodstotni obveznici ostane komaj pozitiven. Del prihrankov na dosegljivem računu je za nepredvidene izdatke smiseln.
Pri vplačilu 10.000 evrov prinese ljudska obveznica 300 evrov obresti na leto, vpogledni račun pri 0,11 odstotka približno enajst.
