Ob koncu junija 2026 je bilo pri Zavodu za zaposlovanje registriranih 42.245 brezposelnih oseb, kaže danes objavljeno obvestilo zavoda. To je najnižje število registriranih brezposelnih v Sloveniji po letu 1990, torej odkar sploh obstajajo primerljivi podatki. Junija je brezposelnost glede na maj upadla za 1,9 odstotka, glede na junij lani pa za 0,4 odstotka.
Ko podatek umestimo v zgodovinski kontekst, je slika drugačna, saj je imela Slovenija leta 2013, v najhujšem valu poosamosvojitvene brezposelnosti, registriranih več kot 120.000 brezposelnih, v letu 2020, med pandemijo, pa skoraj 90.000. Pot na 42.245 je bila dolga in je ni mogoče pripisati eni sami vladi ali ukrepom, ampak dolgoletnemu strukturnemu trendu.
Delodajalci so junija Zavodu sporočili 15.244 prostih delovnih mest, 9,7 odstotka več kot junija lani. V prvih šestih mesecih skupaj jih je bilo 76.342, kar je le 1,2 odstotka manj kot lani. Slovenija ima v tem trenutku hkrati zgodovinsko malo brezposelnih in skoraj rekordno visoko povpraševanje po delavcih. Kombinacija, ki pritiska na plače in otežuje načrtovanje v predelovalni industriji, gradbeništvu in izobraževanju.
Število novoprijavljenih brezposelnih zaradi stečajev, kljub sijajnim podatkom, je junija glede na maj poskočilo za 75 odstotkov, glede na junij lani pa za 140 odstotkov. To so delavci, ki so službo izgubili, ker je njihovo podjetje šlo v stečaj, ne ker bi poiskali novo zaposlitev ali ker jim je potekla pogodba za določen čas. Absolutne številke so še vedno relativno nizke, v juniju jih je bilo 84, a rast za 140 odstotkov v enem letu je znak, ki ga je smiselno spremljati.
Poleg tega je med novoprijavljenimi junija 758 presežnih delavcev, 12,1 odstotka več kot v juniju lani. Presežni delavci so tisti, ki jih podjetje odpusti ne zaradi stečaja, ampak zaradi poslovnih razlogov, reorganizacije ali krčenja obsega dela. Oba podatka skupaj nakazujeta, da del slovenskega podjetništva, verjetno bolj izvozno usmerjen in izpostavljen globalnim carinom in povpraševanju, čuti pritisk, ki se počasi preliva na trg dela.
| REGISTRIRANA BREZPOSELNOST PO OBMOČNIH SLUŽBAH, JUNIJ 2026 | ||
|---|---|---|
| Območna služba | Število brezposelnih | Sprememba (junij 26/junij 25) |
| Murska Sobota | 2.262 | −9,7 % |
| Trbovlje | 1.160 | −7,3 % |
| Celje | 4.539 | −7,5 % |
| Ljubljana | 12.856 | +1,5 % |
| Maribor | 6.177 | +1,5 % |
| Velenje | 2.601 | +8,2 % |
| Slovenija skupaj | 42.245 | −0,4 % |
Vir: Zavod RS za zaposlovanje, junij 2026.
Velenje edino z rastjo, Murska Sobota rekordno nizka
Na regionalni ravni je slika raznolika. Brezposelnost se je junija zmanjšala v vseh območnih službah zavoda razen ene. Izstopa Velenje, kjer je bilo 8,2 odstotka več brezposelnih kot junija lani, kar je daleč največja medletna rast v državi. Razlog je postopno ugašanje Termoelektrarne Šoštanj in prestrukturiranje Šaleške doline, ki sta dolga leta zagotavljala stabilno zaposlitev v regiji.
Na drugi strani lestvice je Murska Sobota z 9,7-odstotnim medletnim padcem brezposelnosti, ki je bila zgodovinsko ena od regij z najvišjo stopnjo brezposelnosti v državi. Premik je strukturno zanimiv in verjetno posledica kombinacije novih investicij v regiji in demografskega krčenja delovne sile, ko del potencialnih brezposelnih preprosto ni več v aktivni delovni dobi.
Stopnja registrirane brezposelnosti je bila po zadnjih razpoložljivih podatkih SURS v aprilu 2026 4,5 odstotka, kar je stabilno glede na pretekle mesece. Slovenija je z 941.206 delovno aktivnimi prebivalci v aprilu zabeležila minimalni padec glede na lanski april, kar kaže, da se trg dela postopoma stabilizira.
