Namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc, ki trenutno začasno vodi našo centralno banko, v intervjuju za STA ocenjuje, da je trenutno gospodarsko stanje v Sloveniji razmeroma solidno. Slovenija tudi v tretjem četrtletju beleži rast bruto domačega proizvoda (BDP) in banke ostajajo stabilne ter pripravljene podpreti tiste segmente gospodarstva, kjer nastajajo težave.
Po besedah Dolenca je makroekonomska situacija v Sloveniji še posebej dobro ocenjena glede na globalni kontekst in negotovosti, ki jih je povzročila predvsem nepredvidljiva trgovinska politika ameriške administracije pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa.
“Negativni vplivi zlasti izhajajo iz trgovinskih sporov, ki vplivajo na gospodarsko dejavnost prek poslabšanja menjave s tujino,” poudarja Dolenc. Industrijska proizvodnja je šibka, investicije pa se zmanjšujejo, kar se je izrazilo s padcem BDP-ja v prvem četrtletju leta.
Vendar pa je rast v drugem trimesečju, predvsem zaradi porabe gospodinjstev, ki jo spodbuja rast plač in ugodne razmere na trgu dela, ponovno oživela. Slovenija je v tem obdobju zabeležila 0,7-odstotno rast na četrtletni in 0,8-odstotno na medletni ravni. Po ocenah Banke Slovenije se je poleti rast nadaljevala in dosegla približno 0,5 odstotka.
Letos pričakuje Dolenc nekoliko nižjo rast, kot je bilo napovedano junija – okoli 1,3 odstotka. Glavni razlog je višja raven carin, ki jih je EU okvirno dogovorila z ZDA in ki so višje od pričakovanj centralne banke. Kljub temu so te carine še vedno nižje od najhujšega predvidenega scenarija.
Inflacija bo naslednje leto postopoma upadala
Inflacija bo letos po pričakovanjih nekoliko povišana, z vrednostjo okoli 2,5 odstotka na koncu leta, nato pa naj bi skladno s ciljem ECB v prihodnjem letu postopoma upadala proti dvema odstotkoma.
Eden največjih premikov Banke Slovenije je uvedba orodja GDP nowcast, s katerim centralna banka spremlja gospodarsko rast sproti na tedenski ravni. Čeprav gre za modele, ki ocenjujejo situacijo, ki temelji na najnovejših podatkih, lahko sledijo dinamičnim spremembam v gospodarstvu veliko hitreje kot z uradnimi podatki, ki so dostopni šele po nekaj tednih.
Vloga bančnega sistema in dolgoročni izzivi
Dolenc izpostavlja stabilnost in odpornost slovenskega bančnega sistema, ki je ob zadnjih izzivih ostal zdrav in brez večjih težav. Banke imajo ustrezno kapitalizacijo in likvidnost, kar jim omogoča, da podpirajo gospodarstvo, tudi v tistih sektorjih, ki so pod dodatnim pritiskom.
Slovenija se sicer sooča z dolgoročnimi strukturnimi izzivi, med drugim z upočasnjevanjem rasti produktivnosti. “Naloga nosilcev ekonomske politike in gospodarstva je spodbujanje raziskav, uvajanje tehnologij in rast dodane vrednosti,” je poudaril Dolenc. Pomembno je tudi povečanje investicij, zlasti na ravni podjetij.
Namestnik guvernerja dodaja, da na slovensko in globalno gospodarstvo vplivajo nerazumevanje in napetosti v mednarodnih ekonomskih odnosih, predvsem zaostrovanje trgovinske politike ZDA in povečanje protekcionizma.
“Odprtost gospodarstva in mednarodni gospodarski red, ki temelji na pravilih, so največje pridobitve po drugi svetovni vojni,” pravi. Enostranski ukrepi z negativnimi posledicami za druge države po njegovem mnenju niso primerni za današnjo globalno gospodarsko realnost.
Preberite več:
Dolenc pričakuje, da bo Evropska centralna banka na oktobrski seji v Firencah ohranila trenutno denarno politiko, ki stabilizira inflacijo in ne zavira gospodarske aktivnosti. Spremenljivost makroekonomskih podatkov pa še naprej vpliva na odločanje, zato se tudi odločitve sprejemajo sproti.
