Slovenija in Hrvaška želita okrepiti sodelovanje na področju kapitalskih trgov, da bi podjetjem olajšali dostop do financiranja, prihranke pa učinkoviteje usmerjali v naložbe. Finančni minister Andrej Šircelj je ob tem izpostavil visoke stroške vstopa na borzo in potrebo po zmanjšanju administrativnih ovir.
Na poslovni konferenci Kapitalski trgi 2026 v Zagrebu je minister poudaril, da evropska podjetja za rast in razvoj potrebujejo več virov financiranja, ne le bančnih posojil. Po njegovem mnenju mora Slovenija okrepiti financiranje gospodarstva prek domačega kapitalskega trga, povečati finančno pismenost ter poiskati možnosti za tesnejše povezovanje borz v regiji. Med možnostmi je prav tesnejše povezovanje slovenskega in hrvaškega kapitalskega trga, ki bi lahko povečalo njegovo privlačnost za vlagatelje in podjetja.
Ena od ovir za mala in srednje velika podjetja so stroški uvrstitve na borzo. Priprava prospekta, pravno in finančno svetovanje, revizija ter obveznosti razkrivanja podatkov lahko pomenijo precejšnje breme. Minister zato zagovarja poenostavitve in zmanjšanje regulativnih ovir.
Vse več individualnih naložbenih računov
Šircelj je izpostavil tudi rezultate ljudskih obveznic. Od leta 2024 je bilo po podatkih ministrstva vpisanih za približno 730 milijonov evrov obveznic, sodelovalo pa je okoli 9400 vlagateljev. Ob tem je v Sloveniji odprtih že približno 17.000 individualnih naložbenih računov (INR).
Ministrstvo je pred kratkim v javno obravnavo poslalo predlog novele, ki bi podvojila omejitve vplačil na INR. V letu odprtja bi bilo mogoče vplačati do 40.000 evrov, v vsakem naslednjem koledarskem letu pa do 20.000 evrov. Predlog še ni sprejet.
Slovenski in hrvaški finančni minister sta se ob robu konference dogovorila za nadaljnje sodelovanje pri krepitvi kapitalskih trgov. K pogovorom nameravata povabiti tudi druge države v regiji. Cilj je povečati možnosti financiranja podjetij in izboljšati konkurenčnost gospodarstva.
