Slovenija je iz Rusije uvozila gnojila za 97 milijonov dolarjev, zdaj EU za eno leto odpravlja carine na alternativne vire

Svet EU je danes dokončno potrdil enoletno odpravo carin na uvoz najpomembnejših dušikovih gnojil in surovin za njihovo izdelavo, vključno z amoniakom in ureo. Ukrep bo veljal za vse tretje države, razen za Rusijo in Belorusijo. Evropska komisija, ki je predlog objavila 24. februarja, ocenjuje, da bo odprava carin kmetom in gnojilni industriji prihranila približno 60 milijonov evrov uvoznih dajatev. Gnojila bodo v Unijo vstopala brez carin prek sistema brezcarinskih tarifnih kvot, za uvoz nad kvoto pa bodo veljale standardne dajatve.

Leta 2024 je Slovenija po podatkih trgovinske baze Združenih narodov COMTRADE iz Rusije uvozila gnojila v vrednosti 97 milijonov dolarjev. Od skupno 163 milijonov dolarjev slovenskega uvoza iz Rusije so gnojila predstavljala 59 odstotkov. Leto prej je bila struktura drugačna: gnojila 70 milijonov dolarjev, mineralna goriva 111 milijonov. V enem letu se je odvisnost od ruske nafte zamenjala z odvisnostjo od ruskih gnojil.

EU je leta 2024 iz Rusije in Belorusije uvozila 4,4 milijona ton gnojil v vrednosti 1,5 milijarde evrov, kar je bilo 30 odstotkov celotnega uvoza gnojil v Unijo. Julija 2025 je Bruselj uvedel dodatne carine na ruska gnojila: med 40 in 45 evrov na tono v obdobju 2025 do 2026, z naraščanjem na 430 evrov na tono do leta 2028. Odprava carin za preostale dobavitelje dopolnjuje to politiko: ruska gnojila postajajo dražja, uvoz iz preostalega sveta pa mora postati dostopnejši.

Zapritev Hormuške ožine od konca februarja 2026 je zaustavila ocenjeno tretjino vsega globalnega pomorskega trgovanja z gnojili, med 3 in 4 milijoni ton mesečno. Na Arabski zaliv odpade 46 odstotkov globalne trgovine z ureo. Združeni arabski emirati, Savdska Arabija in Katar svojih pošiljk amonijaka in uree ne morejo odpremiti. V marcu 2026 je cena uree v Evropi dosegla 765 evrov na tono, 55 odstotkov več kot leto prej. Aprila so bile cene dušikovih gnojil v EU 71 odstotkov višje od povprečja leta 2024.

Cena zemeljskega plina na referenčnem vozlišču TTF je v nekaj tednih poskočila z 32 na skoraj 52 evrov na megavatno uro. Plin predstavlja med 60 in 80 odstotkov stroškov proizvodnje gnojil, zato se vsak skok na trgu plina neposredno prenese na ceno gnojil.

Gnojila predstavljajo med 15 in 30 odstotkov vseh vhodnih stroškov kmetijske pridelave v Sloveniji. Februarja 2026 je portal Svet24 poročal, da trenutne zaloge pokrivajo le 45 do 50 odstotkov potreb za letino 2026. Po podatkih SURS so se cene gnojil v Sloveniji leta 2025 podražile za 8,5 odstotka, v letu 2026 pa so rasle občutno hitreje. Komisija za kmetijstvo Državnega sveta je 16. aprila obravnavala problematiko oskrbe z energenti in mineralnimi gnojili ter ugotovila, da se slovensko kmetijstvo sooča z zaostrenimi razmerami.

Evropska proizvodnja gnojil ostaja 10 do 15 odstotkov pod ravnjo pred rusko invazijo na Ukrajino. Neizkoriščene zmogljivosti obstajajo, vendar jih visoke cene plina ohranjajo zaprte. Komisija je 19. maja sprejela akcijski načrt za gnojila, ki predvideva krepitev domače proizvodnje in razvoj bioosnovanih in krožnih gnojil. Načrt vključuje tudi vzpostavitev zelenih koridorjev za amoniak med EU, Afriko in Bližnjim vzhodom.

Generalni direktor FAO Qu Dongyu je 7. maja na ministrskem srečanju držav MED9++ v Rimu opozoril, da se pomanjkanje gnojil ne bo poznalo le na cenah, temveč na pridelkih. Kmetijstvo deluje po koledarju, ki ga ni mogoče prestaviti, je dejal. Če gnojila ne prispejo pravočasno, so pridelki nižji, ne glede na to, kaj se zgodi pozneje. FAO ocenjuje, da se bodo učinki poznali na žetvah vse do leta 2027.

Carine na ruska gnojila bodo v treh letih postale prohibitivne, 46 odstotkov globalne uree pa se ne more odpremiti skozi Hormuz. Odprava carin za preostale dobavitelje je začetek, ne rešitev: prehod z ruske odvisnosti na nove vire bo trajal dlje kot eno leto.