Slovenija je lani porabila več goriva, zato ji enake rezerve zadoščajo za sedem dni manj

Slovenske varnostne zaloge naftnih derivatov obsegajo približno 700 milijonov litrov, enako kot ob koncu marca, a po 30. juniju zadoščajo za približno 96 dni povprečne porabe namesto za 103 dni, so za Lider.si pojasnili na Zavodu Republike Slovenije za blagovne rezerve. Po 30. juniju se za izračun uporablja novo referenčno leto, v katerem je upoštevana večja povprečna dnevna poraba v letu 2025. Zaloge so zdaj približno šest dni nad zakonskim minimumom 90 dni, pred spremembo izračuna pa so bile približno 13 dni nad njim, kaže izračun Lider.si.

Dnevni neto uvoz, po katerem se meri izpolnjevanje obveznosti, se je za Slovenijo po podatkih Eurostata julija povečal s 5.878 na 6.305 ton, za 7,3 odstotka. Med sosednjimi državami, za katere so julijski podatki že objavljeni, se je povečal samo v Sloveniji. V Avstriji se je zmanjšal za 2,6 odstotka, na Madžarskem za 4,2 odstotka in v Italiji za 3,6 odstotka. Bruto domače dobave plinskega olja in dizelskega goriva so bile v Sloveniji lani za 7,6 odstotka večje kot leto prej, dobave vseh naftnih derivatov pa za 5,9 odstotka. Odstotne spremembe je iz podatkov Eurostata izračunal Lider.si.

Zakon o državnih blagovnih rezervah v 48. členu zahteva minimalne količine varnostnih zalog, ki ustrezajo povprečnemu dnevnemu neto uvozu za 90 dni ali povprečni dnevni domači porabi za 61 dni, glede na to, katera količina je večja. Razliko do minimuma je Lider.si izračunal iz števila dni, ki ga navaja zavod, in zakonskega praga 90 dni. Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je julija v odgovoru na vprašanja Lider.si navedlo, da so varnostne zaloge oblikovane v višini 103 dni povprečnega neto uvoza oziroma povprečne dnevne porabe v preteklem letu.

Podatki Eurostata kažejo, da se referenčni dnevni neto uvoz za Slovenijo spremeni vsako leto julija. Julija 2023 se je povečal za 14,7 odstotka, junija 2024 pa so zaloge zadoščale za 92,9 dneva. Po zadnjih podatkih Eurostata ima Slovenija tudi po julijskem preračunu zaloge za več dni kot katera koli sosednja država.

Varnostne zaloge so se po navedbah zavoda sproščale samo enkrat, po sklepu vlade z dne 19. marca 2026, celotna količina pa je bila sproščena iz skladišča v Sloveniji. Družba MOL & INA je marca prevzela 8.543.000 litrov dizelskega goriva in celotno količino vrnila 10. junija.

Zavod in družba MOL & INA sta sklenila pogodbo o prodaji z obveznim povratnim odkupom goriva. Prodajna cena in cena povratnega nakupa sta bili po sklepu vlade določeni na dan podpisa pogodbe po tržni ceni, izračunani iz desetih kotacij od dneva podpisa nazaj, objavljenih v poročilu Platts European Marketscan v poglavju CIF Mediteran (Genova/Lavera) pod nazivom „10 ppm ULSD High“ in preračunanih z dnevnim tečajem EUR/USD ter standardno gostoto goriva. Cena je bila pri sproščanju in vrnitvi enaka, 0,88899 evra za liter dizelskega goriva. Po tej ceni je vrednost 8.543.000 litrov 7,59 milijona evra, kaže izračun Lider.si. Za dopolnitev zalog po navedbah zavoda ni bilo potrebnih dodatnih sredstev ali financiranja, knjigovodske vrednosti sproščenega dizelskega goriva pa zavod v odgovoru ni navedel.

Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko je vprašanja Lider.si o usklajevanju uporabe zalog z Evropsko komisijo in o višini nadomestila za oblikovanje varnostnih zalog posredovalo Ministrstvu za gospodarstvo, delo in šport, ki do objave ni odgovorilo. Zakon o državnih blagovnih rezervah v 60. členu določa, da vlada v sklepu o uporabi varnostnih zalog odloči, ali se zaloge dajo v uporabo na podlagi prodajne ali posojilne pogodbe. Ministrstvo za gospodarstvo, delo in šport je julija za Lider.si zapisalo, da so bile zaloge dane na voljo na podlagi posojilnih pogodb, zavod pa pogodbo z družbo MOL & INA zdaj opisuje kot pogodbo o prodaji z obveznim povratnim odkupom.