Slovenija povečuje humanitarno pomoč, letos pa je za nujne programe Svetovnega programa za hrano namenila že 2,81 milijona evrov. Lakoto je leta 2025 trpelo 645 milijonov ljudi oziroma 7,8 odstotka svetovnega prebivalstva.
Globalna podhranjenost se zmanjšuje že tretje leto zapored, vendar napredek ostaja krhek. Konflikti, vse pogostejši podnebni ekstremi in zmanjševanje razvojne ter humanitarne pomoči ogrožajo dosedanje rezultate. Ob svetovnem dnevu hrane je Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve poudarilo, da Slovenija krepi svojo vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti.
Po mednarodnem poročilu o stanju prehranske varnosti in prehrane v svetu je leta 2025 lakoto trpelo 645 milijonov ljudi. Afrika je s 309 milijoni ljudi prvič postala regija z največjim absolutnim bremenom lakote na svetu.
Slovenija povečuje humanitarno pomoč
Slovenija kot glavnega strateškega partnerja na področju prehranske varnosti izpostavlja Svetovni program za hrano (WFP). Sredstva, ki jih je Slovenija prek te organizacije namenila za pomoč, so se med letoma 2021 in 2025 povečala za 7,5-krat.
Skupna slovenska pomoč v hrani je leta 2025 dosegla 4,2 milijona evrov, od tega je bilo 45 odstotkov sredstev razporejenih prek WFP. V letu 2026 je Slovenija za nujne humanitarne programe te organizacije namenila že 2,81 milijona evrov.
Sredstva so namenjena najbolj kritičnim območjem, med drugim Palestini, Afriškemu rogu, Sahelu in Haitiju. Slovenija podpira tudi pobudo “Žito iz Ukrajine”, v okviru katere bo letošnja donacija zagotovila nujno oskrbo s hrano v Somaliji. Skupni slovenski prispevek tej pobudi od leta 2022 znaša 4,8 milijona evrov.
Slovenija je letos podpredsedujoča Odboru za pomoč pri preskrbi s hrano (FAC), leta 2027 pa bo prevzela njegovo vodenje. Med prednostnimi nalogami bo povezovanje podatkov satelitskih posnetkov, geoprostorskih podatkov, daljinskega zaznavanja in ocen na terenu.
Z uporabo napovedne analitike želi Slovenija prispevati k boljšemu predvidevanju prehranskih kriz ter učinkovitejši in pravočasnejši razdelitvi pomoči.
Prizadevanja niso omejena na nujno humanitarno pomoč. Slovenija prek projektov na področju čebelarstva, trajnostnega kmetijstva in prilagajanja podnebnim spremembam podpira tudi dolgoročno odpornost skupnosti.
Denar tudi za podnebno odporno kmetijstvo
Ministrstvo za okolje in prostor je iz Podnebnega sklada financiralo 2,46 milijona evrov vreden triletni projekt za krepitev odpornosti na sušo v Keniji s pomočjo opraševalcev. Projekt se izvaja v obdobju 2024-2026.
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je v istem obdobju z 1,49 milijona evrov sofinanciralo trajnostne kmetijske projekte v Ruandi, Ugandi in Zambiji. Ti se osredotočajo na prehransko varnost, prilagajanje podnebnim spremembam, podnebno odporno kmetijstvo in infrastrukturo.
Pomemben del slovenskih prizadevanj je tudi zagotavljanje šolskih obrokov. Slovenija je od oktobra 2024 članica globalne Koalicije za šolske obroke, katere cilj je, da bi do leta 2030 vsak šolar na svetu imel zagotovljen zdrav obrok.
