Vojna na Bližnjem vzhodu bo slovensko rast letos po ocenah Evropske komisije znižala na 1,8 do 2,0 odstotka. Komisar za gospodarstvo Valdis Dombrovskis je konec aprila na Delfi ekonomskem forumu dejal, da je znižanje pomladanske napovedi, ki jo Komisija objavlja v četrtek, 21. maja, “skoraj zagotovo”.
Jeseni je Komisija za Slovenijo napovedovala 2,4-odstotno rast v letu 2026 in 2,6-odstotno v letu 2027. Za EU 1,4 oziroma 1,5 odstotka, za evrsko območje 1,2 oziroma 1,4 odstotka.
Dombrovskis je predstavil dva scenarija. Če je konflikt kratkotrajen in se cene energentov do konca leta vrnejo na predvojno raven, bo rast EU za 0,4 odstotne točke nižja, inflacija pa za do eno odstotno točko višja. Če Hormuška ožina ostane zaprta dlje, se rast zniža za 0,6 odstotne točke v obeh letih, inflacija pa zraste za do 1,5 odstotne točke. Rast EU bi bila po tem scenariju letos okoli 0,8 odstotka.
Dombrovskis že od marca govori o “stagflacijskem šoku” in je na zasedanju evroskupine opozoril, da sta se “obseg, resnost in vpliv vojne povečali”. Poudaril je, da gre za analizo scenarijev, ne za uradno napoved, a dodal, da je znižanje neizogibno.
| GOSPODARSKA RAST 2026: NAPOVEDI PRED IN PO BLIŽNJEVZHODNI KRIZI | |||
|---|---|---|---|
| Gospodarstvo | Jesenska napoved EK (nov. 2025) | Scenarij 1* (kratek konflikt) | Scenarij 2* (dolgotrajna kriza) |
| EU | 1,4 % | ~1,0 % | ~0,8 % |
| Evrsko območje | 1,2 % | ~0,8 % | ~0,6 % |
| Slovenija (EK) | 2,4 % | ~2,0 % | ~1,8 % |
| Slovenija (UMAR, mar. 2026) | 2,0 % (brez upoštevanja dolgotrajne krize) | ||
| INFLACIJA 2026: RAZPON SCENARIJEV | |||
| Gospodarstvo | Jesenska napoved EK | Scenarij 1* | Scenarij 2* |
| Evrsko območje (EK) | 1,9 % | ~2,9 % | ~3,4 % |
| Evrsko območje (ECB, mar. 2026) | 2,6 % (bazični scenarij); do 4,0 % (neugodni scenarij) | ||
| Slovenija (UMAR, mar. 2026) | 2,5 % (brez upoštevanja dolgotrajne krize) | ||
| Lider.si | Viri: Evropska komisija (jesenska napoved 2025), scenariji Dombrovskis (mar.-apr. 2026), ECB (mar. 2026), UMAR (mar. 2026) | |||
UMAR je 5. marca napovedal 2-odstotno rast in ob tem izrecno zapisal, da napoved ne upošteva dolgotrajno povišanih cen nafte in plina. Od takrat je nafta Brent vztrajno nad 100 dolarji, v petek je zaključila pri 109 dolarjih za sodček. Mednarodna agencija za energijo je ta teden opozorila, da bi bil naftni trg lahko premalo oskrbljen vse do oktobra, tudi če bi se boji končali prihodnji mesec.
Kriza se iz napovedi že seli v poslovanje. Anketa Gospodarske zbornice Slovenije, objavljena 5. maja, kaže, da 60 odstotkov anketiranih podjetij beleži motnje, zlasti zamude pri dobavah in nedostopnost surovin. Skoraj polovica poroča o daljših dobavnih rokih za izdelke iz Azije, pri 63 odstotkih pa so tuji dobavitelji že dvignili cene.
Podjetja teh stroškov večinoma ne morejo prenesti v prodajne cene, zato se jim krčijo marže. Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je ocenila, da se je kriza “prek energentov, logistike in dobavnih verig preselila v slovensko gospodarstvo”.
Leta 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, je EU aktivirala splošno odstopno klavzulo in države so brez omejitev trošile za energetske subvencije. Tokrat tega ne bo. Dombrovskis je povedal, da aktivacija klavzule ni na mizi, ker Evropa ni v globoki recesiji. Poziva k začasnim, ciljno usmerjenim ukrepom, ki ne smejo povečati povpraševanja po nafti in plinu ter morajo biti skladni s cilji razogljičenja. Fiskalni manevrski prostor je po pandemiji in prvi energetski krizi bistveno ožji.
Četrtkova objava bo vsebovala projekcije za vse države članice. Za Slovenijo bo poleg rasti in inflacije v ospredju tudi javnofinančni primanjkljaj, ki ga je jesenska napoved postavljala na 2,3 odstotka BDP, še brez upoštevanja bližnjevzhodne krize in dodatnih izdatkov za obrambo.
Na te številke bo 12. junija gledala tudi ECB, ko bo odločala o prvem dvigu obrestnih mer po skoraj treh letih.
