Slovenija lahko to jesen prvič po desetih letih pristane v postopku Bruslja zaradi primanjkljaja

Vlada v osnutku proračunskega načrta, ki ga mora Slovenija najpozneje danes predložiti Evropski komisiji, načrtuje, da bo rast očiščenih odhodkov prihodnje leto znižala na 2,5 odstotka, Komisija pa je junija zapisala, da lahko Slovenija to jesen pristane v postopku presežnega primanjkljaja, če ne bo pravočasno in verodostojno sprejela zadostnih popravnih ukrepov. Letos bo rast teh odhodkov po projekcijah Fiskalnega sveta in Ministrstva za finance dosegla okoli osem odstotkov, skoraj dvakrat več od dovoljenih 4,4 odstotka. Po osnutku, s katerim se je vlada seznanila na današnji seji, bi primanjkljaj sektorja država prihodnje leto znašal 2,5 odstotka BDP, rast očiščenih odhodkov pa bi ostala pod omejitvijo 4,1 odstotka, ki jo je Svet EU potrdil na podlagi Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta Republike Slovenije 2025-2028.

Komisija spremlja odstopanje od poti, ki jo je določil Svet EU, za vsako leto posebej in skupno, pragova pa sta 0,3 odstotka BDP na leto in 0,6 odstotka BDP skupno. Ministrstvo za finance v sporočilu po seji navaja, da bo skupno odstopanje od leta 2024 do leta 2027 ob upoštevanju nacionalne odstopne klavzule za obrambne odhodke po trenutnih izračunih znašalo 0,3 odstotne točke BDP in bo tako ostalo v mejah, ki jih dopušča Pakt za stabilnost in rast. Komisija je v poročilu, ki ga je 3. junija pripravila v skladu s členom 126(3) Pogodbe o delovanju Evropske unije, skupno odstopanje od leta 2024 do leta 2026 ob upoštevanju iste klavzule ocenila na 1,2 odstotka BDP. Fiskalni svet je septembra skupno odstopanje do vključno leta 2026 prav tako ocenil na 1,2 odstotka BDP, dvakrat več od dovoljenih 0,6 odstotka BDP. Ocena Komisije za obdobje do leta 2026 je po izračunu Lider.si iz obeh objavljenih številk za 0,9 odstotne točke BDP višja od številke, ki jo ministrstvo navaja za obdobje do leta 2027.

Komisija je izračunala, da so očiščeni odhodki lani zrasli za 8,8 odstotka in da je letno odstopanje doseglo 1,4 odstotka BDP, za letos pa je predvidela 7,2-odstotno rast. V istem poročilu je sklenila, da Slovenija ne izpolnjuje merila primanjkljaja, postopka pa junija ni predlagala in je napovedala, da bo slovenske javne finance ponovno ocenila jeseni. Slovenija je bila v postopku presežnega primanjkljaja od decembra 2009 do junija 2016, ko je Svet EU ocenil, da je bil presežni primanjkljaj odpravljen. Komisija je spomladi, še pred novimi proračunskimi dokumenti, napovedala, da bo primanjkljaj sektorja država letos znašal 3,3 odstotka BDP, leta 2027 pa 3,5 odstotka. Fiskalni svet letošnji primanjkljaj po rebalansu ocenjuje na okoli tri odstotke BDP.

Komisija je opozorila tudi na ukrepe, ki jih je Državni zbor sprejel 11. maja na področju dohodnine, prispevkov za socialno varnost, davkov na proizvode in socialnih transferjev. Ocenjuje, da bo njihov letošnji strošek znašal od 0,5 do enega odstotka BDP in da večina ukrepov ni začasne narave. Slovenija teh ukrepov ni omenila med dodatnimi dejavniki, ki jih je Komisiji predstavila 12. maja.

Vlada v predlogu sprememb državnega proračuna za leto 2027, ki ga je potrdila 4. oktobra, načrtuje 19,4 milijarde evrov odhodkov, za 6,9 odstotka več, kot jih predvideva proračun, ki ga je Državni zbor za to leto sprejel lani. Primanjkljaj državnega proračuna bi znašal 2,3 milijarde evrov ali 2,9 odstotka BDP. Državne investicije bodo po navedbah Ministrstva za finance prihodnje leto zrasle za 38 odstotkov na 3,3 milijarde evrov. Za obrambo bo država leta 2027 namenila 1,9 milijarde evrov, enak znesek pa pokojninski blagajni, ki bo tako dobila za tretjino več kot letos.

Na Ministrstvu za finance v sporočilu po seji pojasnjujejo, da je vlada proračunske dokumente in osnutke ukrepov pripravila v kratkem času od nastopa mandata v začetku junija in da ti v največji možni meri spoštujejo fiskalna pravila. „Javne finance je treba urejati v dobrih časih, da zdržijo v slabih,“ je 6. oktobra ob predstavitvi predlogov proračunov v Državnem zboru poudaril minister za finance Andrej Šircelj. Vlada predlaga štiriletni proračunski cikel z zgornjo mejo rasti izdatkov, vezano na ciljno inflacijo. Ko bo Komisija potrdila nove projekcije stroškov staranja, ki upoštevajo pokojninsko reformo, kar vlada pričakuje februarja 2027, bo Slovenija zaprosila za novo referenčno pot očiščenih odhodkov kot podlago za nov srednjeročni fiskalno-strukturni načrt. V prid Sloveniji govori ocena Komisije, da bi letošnji primanjkljaj brez povečanja obrambnih izdatkov od leta 2021 znašal 2,8 odstotka BDP, presežek nad mejo pa je Komisija ocenila kot izjemen. Ministrstvo za finance v poročilu o upravljanju javnega dolga za leto 2025, ki ga je vlada danes sprejela, navaja še, da ustrezno visoka likvidnostna rezerva državnega proračuna neto dolg sektorja država zniža pod 60 odstotkov BDP.

Bruto dolg sektorja država je po istem poročilu konec lanskega leta znašal približno 46,3 milijarde evrov ali 65,1 odstotka BDP, obresti na dolg državnega proračuna pa so lani dosegle 808 milijonov evrov ali 1,1 odstotka BDP. Ker bruto dolg presega 60 odstotkov BDP in presežek primanjkljaja nad mejo po junijski oceni Komisije ni začasen, pri presoji merila primanjkljaja za Slovenijo po veljavnih pravilih ni mogoče upoštevati dejavnikov, ki bi oceno lahko omilili.