Evropski komisiji je država posredovala sedmi in s tem zadnji zahtevek za plačilo sredstev iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, in sicer v skupni vrednosti 271,77 milijona evrov. S tem se izteka izvajanje Načrta za okrevanje in odpornost, s katerim je Slovenija po pandemiji covida-19 črpala evropska sredstva za naložbe in reforme.
Zahtevek je danes v Bruselj posredoval Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost, ki v sistemu izvajanja načrta nastopa kot koordinacijski organ.
Zadnji zahtevek obsega deveti obrok nepovratnih sredstev v višini 268,67 milijona evrov in četrti obrok posojil v višini 3,1 milijona evrov. Vključuje vseh 60 preostalih mejnikov in ciljev, od tega 47 na nepovratnih sredstvih in 13 na posojilih, večina, kar 58, pa je povezanih z izvajanjem naložbenih ukrepov. Evropska komisija bo zdaj ocenila, ali so mejniki in cilji zadovoljivo izpolnjeni, in glede na to določila višino izplačila.
Doslej je Komisija Sloveniji v celoti izplačala šest zahtevkov, saj je presodila, da je država izpolnila vseh 122 z njimi povezanih mejnikov in ciljev. Skupaj s predplačili je Slovenija tako prejela 1,81 milijarde evrov sredstev mehanizma oziroma 86,9 odstotka razpoložljivih sredstev, od tega 1,34 milijarde nepovratnih sredstev in 0,47 milijarde evrov posojil. Z oddajo zadnjega zahtevka je država Komisiji poročala o izpolnjevanju vseh 182 mejnikov in ciljev od začetka izvajanja načrta.
Za sredstvi stojijo konkretni projekti po vsej državi. Med naložbami iz nepovratnih sredstev so gradnja protipoplavne infrastrukture, kjer je bilo izvedenih deset projektov in cilj presežen za tri, postavitev 838 novih transformatorskih postaj za krepitev distribucijskega omrežja ter širokopasovni dostop do interneta za več kot 10.000 gospodinjstev na območjih belih lis, s čimer je bil krepko presežen prvotni cilj 6.838 gospodinjstev.
Na področju zdravstva je bilo zagotovljenih 42 vozil urgentnega zdravnika v 36 občinah in posebno vozilo z možnostjo namestitve naprave ECMO, v UKC Maribor so namestili štiri linearne pospeševalnike, gradnja ljubljanske Infekcijske klinike pa je napredovala do tretje gradbene faze.
Del sredstev je bil namenjen tudi gospodarstvu in socialni infrastrukturi. Podprti so bili 203 projekti podjetij v manj razvitih in obmejnih problemskih območjih, 205 podjetij je prejelo spodbude za 231 hranilnikov električne energije, iz posojilnega dela pa je bilo med drugim urejenih pet protiplazovnih projektov, med njimi sanacija plazu Slano Blato in plazu Macesnik, ter zagotovljenih 516 dodatnih postelj v domovih za starejše.
