Slovenija porabila 85 odstotkov evropskih sredstev za okrevanje, za preostalih 310 milijonov ima čas do avgusta

Slovenija je iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost do konca maja prejela 1,77 milijarde evrov, kar je 85 odstotkov vseh razpoložljivih sredstev. Za preostalih 310 milijonov evrov mora do 31. avgusta 2026 izpolniti 57 odprtih mejnikov in ciljev.

Od skupno 181 mejnikov in ciljev je država uradno izpolnila 107. Evropska komisija trenutno pregleduje dodatnih 15, ki so del šestega zahtevka za plačilo, poslanega v Bruselj konec marca. Končnim prejemnikom je država do 22. maja izplačala 1,53 milijarde evrov, od tega letos 222 milijonov evrov. Zaključenih je 510 od nekaj več kot 1.400 projektov.

Vlada je potrdila predlog šeste spremembe načrta. Skupni obseg sredstev ostaja nespremenjen pri 2,08 milijarde evrov (1,61 milijarde nepovratnih in 469 milijonov posojil), spreminja pa se razporeditev. Pri 11 naložbah se obseg znižuje, ker so bili dejanski stroški nižji od načrtovanih. Največji posamični rez zadeva poplavno varnost: naložba za zmanjševanje poplavne ogroženosti se z nepovratnimi sredstvi znižuje z 61,4 na 50,8 milijona evrov, s posojili pa z 111,5 na 90,3 milijona evrov. Projekt odvodnika v Sočo odpade zaradi nepredvidenih geoloških razmer na območju izvedbe.

Naložba v trajnostni razvoj turistične nastanitvene ponudbe se znižuje s 47,8 na 39,8 milijona evrov nepovratnih sredstev. Namesto 42 končanih projektov je novi cilj 35, razlog so odstopi od projektnih pogodb.

Nova postavka v načrtu je 72 milijonov evrov nepovratnih sredstev za Skupno podjetje za evropsko visokozmogljivostno računalništvo (EuroHPC JU). Gre za nacionalni prispevek, ki ga bo upravljalo evropsko podjetje v imenu Slovenije za slovenske prijavitelje. Dodatna sredstva prejme tudi ozelenitev izobraževalne infrastrukture, kjer se posojila zvišujejo z 61,4 na 70,7 milijona evrov za prenovo in dozidavo Srednje šole Jesenice.

Predlog šeste spremembe mora pred uveljavitvijo potrditi Svet EU. Če Slovenija do avgusta ne izpolni preostalih mejnikov, lahko Evropska komisija sorazmerno zniža izplačilo zadnjega zahtevka.