Slovenija samozadostna le pri medu: Zelo smo odvisni od uvoza hrane

Slovenija prideluje manj hrane, kot je poje, zato je pri skoraj vseh kategorijah odvisna od uvoza. Lani je stopnja samooskrbe presegla 100 odstotkov le pri medu, ki smo ga pridelali za tretjino več, kot smo ga porabili, kažejo podatki statističnega urada. Pri vsem drugem Slovenija uvozi več, kot proda v tujino.

Razlike med skupinami hrane so velike. Pri mesu je samooskrba še razmeroma visoka, 85-odstotna, pri žitih 74-odstotna, nato pa strmo pada. Pri krompirju znaša 34 odstotkov, pri zelenjavi 32, pri sadju pa le 21 odstotkov, kar pomeni, da skoraj štiri petine sadja uvozimo.

Odvisnost je najbolj očitna pri svežem pridelku. Lani smo vrednostno uvozili sedemkrat toliko užitnih vrtnin, korenov in gomoljev, kot smo jih izvozili, pri proizvodih iz vrtnin, sadja in oreščkov je bilo razmerje šestkratno, pri ribah, rakih in mehkužcih štirikratno, pri izdelkih mlinske industrije pa trikratno.

Nizka samooskrba ni zgolj posledica majhnosti, ampak tudi premikov v tem, kaj Slovenija prideluje. V zadnjem desetletju se je pridelava nekaterih poljščin močno povečala, denimo soje za 134 odstotkov, sončničnih semen za 65 odstotkov in oljne ogrščice z repico za 54 odstotkov. 

Vir: SURS

Hkrati pa je upadla pridelava tradicionalnih živil, na primer krompirja, ki je padel za tretjino, fižola za zrnje (za 28 odstotkov) in buč za olje (za 44 odstotkov). 

Podobno je pri živini, saj se je število prašičev v desetih letih zmanjšalo za 18 odstotkov, število perutnine pa povečalo za 35 odstotkov. Kmetijstvo se preusmerja k oljnicam in perutnini, kar pa ne odpravlja šibke samooskrbe pri sadju in zelenjavi.

Visoka odvisnost od uvoza cene hrane v Sloveniji izpostavi dogajanju na tujih trgih, menjalnim tečajem in prevoznim stroškom, domači pridelek pa le v omejenem obsegu blaži nihanja. Ravno zato je samooskrba vsako leto znova tema razprav o prehranski varnosti.