Najemniki v Sloveniji so med tistimi v Evropski uniji, ki so v zadnjem letu najbolj občutili rast cen. Če primerjamo drugo četrtletje letos s povprečjem leta 2025, so se najemnine pri nas zvišale za 10,2 odstotka, kar je tretja najvišja rast v vsej uniji, kažejo podatki Eurostata.
Pred Slovenijo sta le Romunija z 41,2 odstotka in Hrvaška z 22,1 odstotka, medtem ko so na drugem koncu lestvice Estonija, Finska in Luksemburg, kjer so najemnine praktično stale.
Rast najemnin v Sloveniji spremlja še vedno močno naraščanje cen stanovanj. Te so bile v drugem četrtletju medletno višje za 9,1 odstotka, glede na prejšnje četrtletje pa so se dvignile za tri odstotke. Slovenija tako po rasti cen nepremičnin krepko presega povprečje unije, kjer so se cene stanovanj medletno zvišale za 4,7 odstotka, v evrskem območju pa za štiri odstotke. Pri nas se draži tako nakup kot najem doma.
Cene stanovanj ponekod rastejo še hitreje kot pri nas. Najbolj so se v zadnjem letu podražile na Portugalskem, kjer so poskočile za 16,5 odstotka, sledita Bolgarija s 15,5 odstotka in Litva s 14,3 odstotka. Le v treh državah so cene padle, in sicer na Finskem, v Luksemburgu in Franciji. Skupna slika kaže, da se nepremičninski trg v večjem delu unije kljub visokim obrestnim meram zadnjih let ni ohladil, temveč še naprej raste.
Posebna je tudi dinamika najemnin, saj te v nasprotju s cenami stanovanj rastejo v prav vseh državah unije. To kaže, da se povpraševanje seli na najem, kar je razumljivo, saj si vse manj ljudi (tudi z dobrimi prihodki) ob visokih cenah lahko privošči lasten nakup. Prav zato se pritisk prenaša na trg najemnin, kjer pa je ponudba pogosto omejena, kar dodatno viša cene. V Sloveniji, kjer je najemni trg tradicionalno plitek in slabo razvit, je ta pritisk še toliko bolj občuten.
Draga stanovanja in najemnine zmanjšujejo mobilnost delovne sile, saj se ljudje težje selijo za delom v dražja urbana središča, hkrati pa višji stroški bivanja pritiskajo na plače in zmanjšujejo razpoložljivi dohodek za druge stvari
