Slovenska industrija se je v desetletju obrnila od avtomobilov h kovinam

Evropska industrija je lani znova zadihala. Vrednost prodane industrijske proizvodnje v Evropski uniji je leta 2025 realno zrasla za 2,9 odstotka, kar je prvi porast po letu 2022 in preobrat po dveh zaporednih letih upada, kažejo podatki Eurostata. Nominalno se je vrednost proizvodnje povečala s 5.869 na 6.090 milijard evrov. Za Slovenijo, ki sodi med najbolj industrializirane države Unije, je zanimivo to, da se je domača industrija v zadnjem desetletju precej spremenila.

Znana podoba slovenske industrije je avtomobilska. Deli in oprema za motorna vozila so bili leta 2024 s 658 milijoni evrov prodane proizvodnje še vedno največji posamični industrijski izdelek v državi. Toda prav ta postavka je v desetletju skoraj zastala. Leta 2015 je bila vredna 640 milijonov evrov, kar pomeni komaj triodstotno rast. Motor slovenske industrije se je medtem preselil drugam.

Prava rast se je zgodila pri kovinah. Vrednost prodaje kovinskih delov je v desetletju poskočila s 154 na 432 milijonov evrov, kar je 181 odstotkov več. Še bolj so zrasli izdelki iz železa in jekla, za 247 odstotkov na 231 milijonov evrov, ter struženi kovinski deli za stroje, za 218 odstotkov na 155 milijonov evrov.

Slovenska industrija se je tako od pretežno avtomobilskega dobavitelja razširila v širšega proizvajalca kovinskih komponent, ki jih vgrajujejo v stroje, naprave in opremo po vsej Evropi.

Vir: Eurostat, PRODCOM (DS-059358). Vrednost prodane proizvodnje v tekočih cenah, zato rast delno odraža tudi višje cene.

Vrednosti prodane proizvodnje so izražene v tekočih cenah, zato je del rasti posledica višjih cen kovin v zadnjih letih in ne nujno večjih proizvedenih količin. Kljub temu je premik jasen: kovinsko-predelovalna dejavnost je postala eden od stebrov slovenske industrije.

Da premik ni bil zgolj enkraten, potrjujejo tudi najnovejši podatki za leto 2025. Med največjimi slovenskimi industrijskimi izdelki po vrednosti prodaje so bili lani prav kovinski deli s 428 milijoni evrov in izdelki iz železa in jekla z 247 milijoni evrov. Tik za njimi so bili klobase in mesni izdelki z 236 milijoni evrov. Kovine so tako tudi lani ostale pri vrhu.

Najbolj zgovoren je morda posamični podatek, ki je po obsegu manjši, a veliko pove o smeri razvoja. Prodaja industrijskih robotov za splošno rabo je v Sloveniji v desetletju zrasla s štirih na 59 milijonov evrov, kar je skoraj štirinajstkrat več. Slovenija torej avtomatizacije ne le vgrajuje v svoje tovarne, temveč robote in avtomatizacijsko opremo vse bolj tudi sama proizvaja in prodaja.

Vir: Eurostat, PRODCOM po novi klasifikaciji CPA 2.2 (DS-059367). Vrednost prodane proizvodnje v tekočih cenah.

Slovenska industrija ni le kovinska in strojna. Med večjimi izdelki so tudi klobase in mesni izdelki, montažne zgradbe, prehranska dopolnila in svež kruh, katerega prodaja je v desetletju zrasla za 22 odstotkov, na 141 milijonov evrov. Prehrambena industrija tako ostaja stabilen del proizvodnje. To se ujema tudi z evropsko sliko, saj je bila proizvodnja hrane lani med petimi največjimi skupinami tista z najhitrejšo rastjo.

Vrnitev evropske industrije k rasti je za slovensko gospodarstvo dobra novica, saj velik del domače proizvodnje konča na trgih EU, predvsem v Nemčiji in Avstriji.