Mreža trgovinskih sporazumov Evropske unije evropskim in slovenskim podjetjem olajšuje dostop do tujih trgov, hkrati pa zmanjšuje odvisnost od posameznih dobaviteljev in trgov.
Evropska komisija je objavila šesto letno poročilo o izvajanju in izvrševanju skupne trgovinske politike EU. EU ima trenutno 45 preferencialnih trgovinskih sporazumov z 81 partnerji, poročilo pa kaže, da trgovina s temi državami raste hitreje kot trgovina z drugimi tretjimi državami.
Blagovna trgovina EU s preferencialnimi trgovinskimi partnerji se je leta 2025 povečala za 3,1 odstotka, medtem ko je trgovina z drugimi tretjimi državami zrasla za 1,4 odstotka. Še večja je bila razlika pri agroživilskih proizvodih. Izvoz EU v države s trgovinskimi sporazumi se je povečal za 4,6 odstotka, medtem ko se je izvoz v države brez takšnega sporazuma zmanjšal za 3,6 odstotka.
Trgovinski sporazumi imajo poleg odpiranja izvoznih trgov tudi vlogo pri diverzifikaciji dobavnih verig. Približno četrtino uvoza kritičnih surovin v EU zagotavljajo države, s katerimi ima EU preferencialne trgovinske odnose.
Med letoma 2024 in 2025 se je vrednost uvoza kritičnih surovin iz Kanade povečala za 62 odstotkov na 3,3 milijarde evrov. Po začetku uporabe začasnega trgovinskega sporazuma z EU se je za 33 odstotkov povečal tudi uvoz mineralnih proizvodov iz Čila.
EU svojo mrežo sporazumov še širi. V obdobju, ki ga zajema poročilo, je zaključila pogajanja z Indijo, Avstralijo in Indonezijo, napredovala pri sporazumu z Mehiko, 22. septembra pa dosegla vsebinski dogovor s Filipini. Pogajanja nadaljuje tudi z Malezijo, Tajsko in Združenimi arabskimi emirati.
Za podjetja, ki želijo preveriti pogoje poslovanja na posameznih trgih, je na voljo tudi brezplačna platforma Access2Markets, kjer lahko preverijo carine, davke, pravila o poreklu, carinske postopke, zahteve za proizvode in morebitne trgovinske ovire.
