Slovenski kapitalski trg ESMA plačuje sedemkrat več, kot bi ustrezalo njegovi velikosti

Slovenija v proračun Evropskega organa za vrednostne papirje in trge (ESMA) prispeva približno sedemkrat več, kot bi ustrezalo velikosti njenega kapitalskega trga, so izračunali na Ministrstvu za finance. Finančni ministri EU, med njimi slovenski minister Andrej Šircelj, so se v petek v Luksemburgu dogovorili o ključnih elementih pogajalskega stališča Sveta EU o svežnju za povezovanje in nadzor kapitalskih trgov. Stališče po navedbah ministrstva vsebuje rešitev za bolj pravično in sorazmerno porazdelitev stroškov ESMA.

Članarine Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP) v mednarodnih organizacijah ESMA in IOSCO so lani obsegale 8,17 odstotka vseh odhodkov agencije, ki so znašali 5.347.835 evrov, piše v letnem poročilu ATVP za leto 2025. Po izračunu Lider.si iz navedenega deleža in zneska so članarine znašale okoli 437.000 evrov, v poročilu pa so označene za največjo postavko med stroški storitev. Po navedbah ministrstva se ATVP v celoti financira iz nadzornih pristojbin, ki jih zbira od nadzorovanih subjektov, in nima dostopa do državnih proračunskih sredstev, zato nesorazmerno breme na koncu nosijo udeleženci slovenskega kapitalskega trga. Agencija v poročilu navaja, da ESMA prispevek v obliki članarine vsako leto občutno povečuje. Naraščajoči stroški novih nalog ESMA so po oceni agencije za večino članic vse večje breme.

Prispevki nacionalnih nadzornikov držav članic so v lanskem proračunu ESMA znašali 33.523.088 evrov, kažejo letni računovodski izkazi evropskega organa. Od leta 2020, ko so po tedanjem proračunu ESMA znašali 21.215.167 evrov, so se po izračunu Lider.si povečali za 58 odstotkov, za letos pa ministrstvo načrtovane prispevke ocenjuje na približno 35 milijonov evrov. Prispevki nacionalnih nadzornikov so leta 2024 pomenili 42 odstotkov prihodkov ESMA, pristojbine nadzorovanih subjektov pa 31 odstotkov, je ESMA zapisala v odzivu na resolucijo Evropskega parlamenta o razrešnici za leto 2024. Ključ, po katerem se prispevki delijo med države, temelji na ponderiranih glasovih iz protokola, zasnovanega za kvalificirano večino v Svetu EU po Pogodbi iz Nice, in po oceni ministrstva odraža politično težo držav v Svetu. Na ministrstvu so z analizo podatkov ESMA in ocene učinka Evropske komisije ugotovili, da 21 od 27 držav prispeva več, kot bi ustrezalo velikosti njihovih kapitalskih trgov.

Slovenija in Portugalska sta 28. maja na seji delovne skupine Sveta za finančne storitve in bančno unijo predstavili skupni predlog za spremembo 62. člena uredbe o ESMA. Predlagali sta, naj se v besedilo svežnja zapiše načelo, po katerem prispevki nacionalnih nadzornikov odražajo dejansko velikost njihovih kapitalskih trgov, natančno metodologijo pa bi z delegiranim aktom določila Evropska komisija. Državi sta ilustrativni izračun oprli na štiri kazalnike: tržno kapitalizacijo lastniških instrumentov, obseg trgovanja, neto vrednost sredstev investicijskih skladov in število nadzorovanih subjektov. Slovenija je bila po navedbah ministrstva glavna pobudnica za odprtje vprašanja financiranja ESMA v svežnju.

Po sporočilu za javnost Sveta EU bi nadzor nad najpomembnejšimi čezmejnimi mesti trgovanja ter najpomembnejšimi centralnimi depotnimi družbami in centralnimi nasprotnimi strankami z nacionalnih organov prešel na ESMA. Svet je natančneje opredelil merila, po katerih ti subjekti preidejo pod evropski nadzor, merila za mesta trgovanja pa bi morala Komisija po dveh letih ponovno presoditi. Prenos nadzornih nalog bi potekal v dveletnem prehodnem obdobju. Financiranja ESMA Svet v sporočilu ne omenja, pogajalsko stališče pa bo dokončno oblikovano pred formalnim sprejetjem. Pogajanja z Evropskim parlamentom se lahko začnejo, ko bo parlament sprejel svoje stališče.

Interesna skupina za vrednostne papirje in trge, ki svetuje ESMA, je 3. avgusta v poročilu na lastno pobudo opozorila, da bi višji stroški nadzora lahko škodovali evropskim finančnim trgom. Po predlogu Komisije, kot ga povzema skupina, bi nove naloge neposrednega nadzora v celoti financirali nadzorovani subjekti, druge nove naloge pa bi sofinancirali EU in nacionalni organi. Po oceni učinka, ki jo je Komisija pripravila za svoj predlog in jo navaja skupina, bi ESMA potrebovala od 240 do 400 dodatnih zaposlenih, preračunanih na polni delovni čas, in od 45 milijonov do 75,5 milijona evrov več sredstev, kar je po navedbah skupine od 50 do 90 odstotkov nad lani izvršenim proračunom v višini 85,1 milijona evrov. Najširši razpon, od 12 do 30 milijonov evrov, je ocena učinka pripisala nadzoru nad vsemi ponudniki storitev v zvezi s kriptosredstvi, katerih število je Komisija ocenila na 410 do 615. Svet je v petek neposredni nadzor ESMA omejil na najpomembnejše čezmejne ponudnike teh storitev. Skupina je kot primer, ki ga sama označuje za le delno primerljivega, navedla enotni nadzorni mehanizem Evropske centralne banke, ki je bankam za nadzor leta 2015 zaračunal 277 milijonov evrov, leta 2025 pa 690 milijonov evrov. Udeleženci trga lahko po oceni skupine višje stroške nadzora v celoti ali delno prevalijo na vlagatelje.

Ključ za prispevke v ESMA ostaja vezan na glasovalne uteži iz Pogodbe iz Nice, po katerih Svet EU ne odloča več. Kvalificirano večino Svet od 1. novembra 2014 določa po pravilu dvojne večine, možnost, da država članica zahteva glasovanje po ponderiranih glasovih, pa se je iztekla 31. marca 2017.