Slovenski pridelovalci jabolk bodo iz evropske kmetijske rezerve prejeli 2,8 milijona evrov izredne pomoči zaradi spomladanske pozebe. Sredstva so del svežnja, vrednega več kot 56 milijonov evrov, ki so ga države članice potrdile za pet držav, poleg Slovenije še za Portugalsko, Romunijo, Ciper in Hrvaško, je sporočila Evropska komisija. Slovenski del je v celoti namenjen jabolkam, edini upravičeni kulturi v državi.
Države članice lahko evropsko pomoč dopolnijo z nacionalnimi sredstvi v višini do 200 odstotkov dodeljenega zneska. Ob polni izrabi te možnosti bi skupna pomoč slovenskim sadjarjem lahko dosegla do 8,4 milijona evrov.
Pozeba je slovenske nasade prizadela aprila 2025, dodaten udar mraza pa je sledil maja. Najhuje je bilo v Posavju, kjer pridelajo več kot dve tretjini slovenskih jabolk. Tržni pridelek jabolk se je lani po ocenah pridelovalcev znižal za okoli 40 odstotkov, na približno 24.500 ton. V normalni letini Slovenija na 1.905 hektarjih intenzivnih nasadov pridela okoli 50.000 ton jabolk, kažejo podatki SURS.
Samooskrba s sadjem je v Sloveniji nizka in je leta 2024 znašala 27 odstotkov, po podatkih SURS. Jabolka so med redkimi sadnimi vrstami, pri katerih je država v dobrih letih blizu samozadostnosti, a pogoste spomladanske pozebe pridelek vsakih nekaj let močno zmanjšajo in povečajo odvisnost od uvoza.
Za Slovenijo je to druga tovrstna pomoč v dobrem letu dni. Maja 2025 je iz iste rezerve prejela 2,9 milijona evrov za pozebo iz aprila 2024, ki je prizadela sadje, zelenjavo in vinograde.
Med drugimi prejemnicami je največ, 30 milijonov evrov, pripadlo Portugalski po poplavah januarja in februarja, sledijo Romunija s 14,8 milijona evrov zaradi suše in vročine, Ciper s 4,6 milijona evrov in Hrvaška s 4,4 milijona evrov. Skupna kmetijska politika za obdobje 2023-2027 vsako leto zagotavlja kmetijsko rezervo v višini najmanj 450 milijonov evrov za izredne dogodke na trgu in v pridelavi. Pomoč mora do slovenskih sadjarjev priti najpozneje do 28. februarja 2027.
