Tretje leto zapored je tako rast počasnejša, kaže revidirana ocena statističnega urada. Bruto domači proizvod je dosegel 71,2 milijarde evrov oziroma 33.380 evrov na prebivalca. Rast se je nadaljevala, a v umirjenem tempu, saj je leta 2023 znašala 2,6 odstotka, leto pozneje pa 2 odstotka.
Za lansko rast je bilo zaslužno predvsem storitveno gospodarstvo. Največ so k njej prispevale informacijske in komunikacijske dejavnosti, kjer je bila rast kar 7,3-odstotna, ter finančne in zavarovalniške dejavnosti in gradbeništvo. Dobro leto so imele tudi nepremičninske dejavnosti, zdravstvo in socialno varstvo ter strokovne in tehnične dejavnosti. Rast je bila tako razpršena med več panogami, kar kaže na razmeroma široko osnovo gospodarske rasti.
Na drugi strani je bila največji zaviralec industrija. Predelovalne dejavnosti, ki so bila dolga leta gonilo slovenskega izvoza, so lani nazadovale za 1,6 odstotka in kot edina večja panoga pomembno znižale skupno rast.
| SLOVENSKO GOSPODARSTVO V LETU 2025 | |
|---|---|
| Kazalnik | Vrednost |
| Bruto domači proizvod | 71,2 mrd € |
| Realna rast BDP | +1,5 % |
| BDP na prebivalca | 33.380 € |
| Poraba gospodinjstev | +2,4 % |
| Naložbe v osnovna sredstva | +5,3 % |
| Zaposlenost | −0,1 % |
Vir: SURS, Bruto domači proizvod, 2025 (revidirana letna ocena).
To se je poznalo tudi pri zaposlovanju, saj je skupna zaposlenost po dolgem obdobju rasti prvič rahlo upadla. V predelovalnih dejavnostih je bilo približno štiri tisoč delovnih mest manj kot leto prej, največ novih zaposlitev pa je prineslo zdravstvo in socialno varstvo. Skupno je bilo lani zaposlenih ali samozaposlenih približno 1,102 milijona ljudi.
Domače povpraševanje je ostalo trdno. Poraba gospodinjstev se je realno povečala za 2,4 odstotka, pri čemer so Slovenci največ več trošili za trajno blago, kot so gospodinjski aparati in tehnika. Naložbe v osnovna sredstva so zrasle za 5,3 odstotka, k čemur je največ prispevala gradnja.
Izvoz pa se je skoraj ustavil. Realno je zrasel le za 0,2 odstotka, medtem ko je uvoz povečal obseg za 2,8 odstotka. Tudi to kaže na šibkejšo izvozno industrijo.
| KDO JE POGANJAL IN KDO ZAVIRAL RAST (2025) | |
|---|---|
| Dejavnost | Sprememba obsega |
| Informacijske in komunikacijske dejavnosti | +7,3 % |
| Finančne in zavarovalniške dejavnosti | +5,8 % |
| Gradbeništvo | +4,6 % |
| Zdravstvo in socialno varstvo | +4,6 % |
| Predelovalne dejavnosti (industrija) | −1,6 % |
Vir: SURS, Bruto domači proizvod, 2025. Sprememba obsega dodane vrednosti.
Statistična revizija je prinesla tudi eno dobro novico. Lanska gospodarska rast je bila popravljena navzgor, s prvotnih 1,1 na 1,5 odstotka. Slovensko gospodarstvo je torej lani poslovalo nekoliko bolje, kot je kazala prva ocena. Podatki kažejo na gospodarstvo, ki še vedno raste, vendar se vse bolj opira na storitve in domačo potrošnjo, medtem ko izvozna industrija za zdaj izgublja sapo.
