Sobodajalci so se na vrhuncu zimske turistične sezone znova znašli v položaju, ki ga opisujejo kot normativni kaos in pravno praznino. Novela zakona o gostinstvu, ki se je začela uporabljati z začetkom leta, je po njihovem prepričanju povzročila več škode kot koristi, saj je razveljavila obstoječa pravila, novih pa ni vzpostavila. Rezultat je negotovost, v kateri ponudniki zasebnih nastanitev ne vedo, po katerih pravilih sploh poslujejo in za katere kršitve so lahko kaznovani.
Združenje sobodajalcev, Zavod Gostoljubnost slovenskih domov in Združenje lastnikov nepremičnin opozarjajo, da so na nefunkcionalnost zakona in nerealne roke njegove uveljavitve pristojne že večkrat opozorili. Na delovnem sestanku 12. januarja jim je ministrstvo obljubilo pisne odgovore na konkretna vprašanja, a jih do danes niso prejeli. Prav ta molk je bil povod za nov, ostrejši javni poziv.
Razveljavljena pravila, novih pa ni
Jedro problema je po navedbah sobodajalcev v tem, da je novela zakona o gostinstvu razveljavila skoraj vse ključne podzakonske akte, ki so doslej urejali njihovo dejavnost. Med njimi sta tudi pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih in pravilnik o kategorizaciji nastanitev. Hkrati pa noben nadomestni pravilnik še ni bil sprejet.
V praksi to pomeni, da ponudniki nimajo jasne podlage niti za registracijo dejavnosti niti za dokazovanje skladnosti z zakonom. Zakon jih zavezuje k izpolnjevanju pogojev, ki pa v tem trenutku niso opredeljeni. Sobodajalci opozarjajo, da takšno stanje pomeni nesprejemljivo omejevanje gospodarske pobude, saj dejavnosti v pravnem vakuumu ni mogoče izvajati zakonito.
Globe obstajajo, pravila ne
Posebej problematično je po njihovem mnenju dejstvo, da sankcije že veljajo, pravila pa ne. Država se še ni jasno opredelila do vprašanja označevanja obratov v večstanovanjskih stavbah, hkrati pa zakon za neuporabo predpisanih oznak že predvideva globe do 6000 evrov.
Sobodajalci zato zahtevajo jasna zagotovila, da v času tega pravnega vakuuma ne bodo kaznovani, ter določitev vsaj šestmesečnega prehodnega obdobja za sprejem in uveljavitev vseh podzakonskih aktov. Po njihovem mnenju ni sprejemljivo, da se odgovornost za neurejen sistem prenaša na izvajalce dejavnosti.
Pravilniki ne morejo popraviti slabega zakona
Organizacije ob tem opozarjajo, da nefunkcionalnega zakona ni mogoče sanirati z naknadnim in hitrim sprejemanjem pravilnikov. Zahtevajo transparentno javno obravnavo v skladu z resolucijo o normativni dejavnosti, kar pomeni vsaj 30-dnevni rok za javno razpravo pri tehnično zahtevnih aktih ter objavo poročil, iz katerih bo razvidno, kako so bile pripombe obravnavane.
Po njihovem mnenju je trenutni pristop ravno nasproten. Hitenje, pomanjkanje dialoga in prenos negotovosti na tiste, ki so od dejavnosti tudi finančno odvisni.
Neskladje z evropsko regulacijo
Sobodajalci opozarjajo tudi na neskladnost novele zakona o gostinstvu z evropsko regulacijo. Kot primer navajajo napovedano posodobitev registra pri Ajpesu, ki ne uvaja identifikacijskih številk na ravni posamezne nastanitvene enote, obenem pa dodaja administrativne ovire, ki niso skladne s krovno evropsko uredbo.
To po njihovih navedbah neposredno ogroža poslovanje približno 4500 slovenskih ponudnikov nastanitev z več apartmaji ali sobami, kar predstavlja okoli 35 odstotkov vseh ponudnikov. Ti bi se lahko znašli v položaju, ko bodo rezervacijske platforme po 20. maju oglaševanje omogočale le v državah, ki so evropsko uredbo pravilno implementirale.
Brez ustrezne implementacije evropskih pravil pa Slovenija po njihovem opozorilu nima niti zanesljive statistične podlage za morebitne prihodnje omejitve dejavnosti, na primer časovne ali prostorske.
Preberite več:
Sobodajalci zato znova zahtevajo jasne odgovore, zakaj novela zakona ne sledi evropski regulaciji, kdaj bodo obveznosti do EU izpolnjene in kako namerava država zagotoviti pravno varnost vmes. Regulacija je nujna, vendar le, če je premišljena, usklajena in izvedljiva. V nasprotnem primeru ne ureja trga, temveč ga duši.
