Mednarodna agencija za energijo (IEA) je danes v marčevskem poročilu o trgu nafte zapisala, da vojna na Bližnjem vzhodu ustvarja največjo motnju v oskrbi z nafto v zgodovini globalnega trga. Pretok surove nafte in naftnih derivatov skozi Hormuško ožino se je z okoli 20 milijonov sodov dnevno pred začetkom spopadov zmanjšal na skoraj nič, zalivske države pa so skupno proizvodnjo znižale za najmanj 10 milijonov sodov dnevno. To je prisilni ukrep: ker alternativnih izvoznih poti praktično ni, skladiščne zmogljivosti pa so že polne, proizvajalcem ne preostane drugega kot zapirati pipe.
Globalna ponudba nafte bo po oceni agencije marca upadla za 8 milijonov sodov dnevno. Če se plovba skozi ožino ne obnovi kmalu, bodo izgube še večje. IEA je napoved rasti globalne ponudbe za celotno leto 2026 prepolovila na 1,1 milijona sodov dnevno, z 2,4 milijona mesec prej. Ves prirast prihaja od proizvajalcev zunaj skupine OPEC+, med njimi iz Kazahstana in Rusije.
Dan pred objavo poročila so se članice IEA soglasno odločile za največje koordinirano sproščanje strateških zalog v petdesetletni zgodovini agencije: na trg bodo namenile 400 milijonov sodov. Največji del prispevajo ZDA s 172 milijoni sodov iz zveznih strateških rezerv, Japonska namerava sprostiti 80 milijonov, Južna Koreja 22,5 milijona, Združeno kraljestvo 13,5 milijona sodov. Kot pa opozarja CNN, bi ob trenutnem izpadu 20 milijonov sodov dnevno teh 400 milijonov zadostovalo za vsega 26 dni. IEA sama v poročilu poudarja, da gre brez hitrega konca spopadov le za začasno blažilo, ne za rešitev.
Posamezni trgi naftnih derivatov že čutijo posledice. V regiji Zaliva so zaradi napadov na infrastrukturo in onemogočenega izvoza zaprli rafinerije z zmogljivostjo več kot 3 milijone sodov dnevno. Zalivske države so lani izvozile 3,3 milijona sodov rafiniranih proizvodov in 1,5 milijona sodov utekočinjenega naftnega plina (UNP) dnevno. Dizel in letalsko gorivo sta po oceni IEA posebej ranljiva, ker preostale rafinerije po svetu nimajo dovolj prilagodljivosti, da bi nadomestile izpad. Petrokemijske tovarne po svetu že krčijo proizvodnjo polimerov, ker primanjkuje nafte in UNP kot vhodne surovine. V Indiji in vzhodni Afriki pa je ogrožena uporaba UNP za kuhanje in ogrevanje.
IEA je znižala tudi napoved rasti svetovnega povpraševanja po nafti. Za marec in april ocenjuje, da bo potrošnja za več kot milijon sodov dnevno nižja od prejšnjih napovedi, in sicer predvsem zaradi masovnih odpovedi letov na Bližnjem vzhodu ter izpada dobav UNP. Za celotno leto 2026 je agencija rast povpraševanja znižala za 210.000 sodov dnevno, na 640.000 sodov dnevno. Višje cene nafte in vse slabši gospodarski obeti dodatno zavirajo potrošnjo.
Cena nafte Brent je od začetka ameriško-izraelskih napadov na Iran 28. februarja nihala med 84 in skoraj 120 dolarji za sod. V času objave poročila se je gibala pri okoli 92 dolarjih, kar je 20 dolarjev več kot pred začetkom spopadov. Po poročanju Bloomberga je analitik Deutsche Bank Jim Reid zapisal, da vlagatelji vse bolj upoštevajo možnost daljšega konflikta z obsežno gospodarsko škodo.
