Christine Lagarde prvič sama ne izključuje možnosti, da bo Evropsko centralno banko zapustila pred iztekom osemletnega mandata oktobra 2027, je povedala v intervjuju za francoski časnik Les Échos.
Vodenje ECB je opredelila kot poslanstvo zagotavljanja stabilnosti cen in dodala, da mora kapitan ladje ostati na krovu, dokler so razmere razburkane. Na vprašanje, ali ob pomiritvi razmer ne bi odšla predčasno, na primer zaradi vključitve v francosko politično razpravo leta 2027, je odgovorila: „Mogoče. Menim, da mora biti v francoski predsedniški razpravi slišan evropski glas.”
Da bi na volitvah nastopila sama, ni potrdila. Najprej je dejala, da bo razmislila, nato pa dodala, da se šali in da to zaenkrat ni na dnevnem redu.
Doslej je bila do takih domnev zadržana. Februarja je Financial Times poročal, da razmišlja o odstopu pred francoskimi predsedniškimi volitvami aprila 2027, sama pa je za Wall Street Journal poudarila, da bo za utrditev dela potrebovala čas do konca mandata. ECB je tedaj sporočila le, da odločitev ni sprejeta. Njeno izjavo iz Les Échos je 2. julija povzel tudi Bloomberg.
Morebitni predčasni odhod bi sovpadel z vodstvenim prehodom, ki na banki poteka že zdaj. Boris Vujčić je 1. junija nasledil Luisa de Guindosa na mestu podpredsednika, mandat glavnega ekonomista Philipa Lana se izteče maja 2027, mandat članice izvršilnega odbora Isabel Schnabel pa decembra 2027. Do konca leta 2027 se zamenjajo štiri od šestih mest v izvršilnem odboru.
Prehod se dogaja v času, ko je ECB obrestne mere obrnila navzgor. Ključne mere je 11. junija prvič po septembru 2023 dvignila, depozitno na 2,25 odstotka. Dvig prek Euriborja zadeva slovenske kreditojemalce s posojili po spremenljivi obrestni meri. Prav vodstvo ECB v tem obdobju usmerja odločitve o nadaljnji poti obrestnih mer.
Njen namig ostaja pogojen: odhod veže na umiritev razmer, do takrat pa napoveduje, da bo ostala na čelu banke.
Predsednika ECB imenuje Evropski svet s kvalificirano večino, mandat Lagarde pa se izteče 31. oktobra 2027.
