Stroški in prihodki slovenskega kmeta: mleko cenejše za 22 odstotkov, gnojila dražja za 28 odstotkov

Statistični urad je danes objavil podatke, ki v številkah potrjujejo tisto, na kar so predstavniki kmetijskega sektorja v začetku tedna opozorili ministra Janeza Ciglerja Kralja. Slovensko kmetijstvo se vse bolj sooča s cenovnimi škarjami med naraščajočimi stroški in nižjimi prihodki. Cene kmetijskih pridelkov pri pridelovalcih so bile maja za 4,9 odstotka nižje kot v enakem obdobju lani, medtem ko so se cene proizvodnih sredstev oziroma inputov zvišale za 5,7 odstotka. Razlika med prihodkovnim in stroškovnim indeksom je tako znašala skoraj 11 odstotnih točk.

Najizrazitejši primer je mleko. Odkupna cena pri pridelovalcih je bila maja za 22,2 odstotka nižja kot pred letom dni, za enak delež pa se je zmanjšala tudi vrednost odkupa. Na drugi strani so bila gnojila in sredstva za izboljšavo tal medletno dražja za 27,8 odstotka, energija in maziva pa za 19,9 odstotka. To pomeni, da je mlekar v enem letu za vsakih 100 evrov prihodkov od prodaje mleka prejel približno 22 evrov manj, medtem ko so se stroški za gnojila povečali za skoraj 28 evrov.

Svet EU je potrdil sveženj pomoči za kmete v skupni vrednosti do 1,5 milijarde evrov, namenjen blažitvi visokih stroškov gnojil. Ukrep bo kmetijam olajšal likvidnostne težave, vendar podatki SURS kažejo na globlji problem. Cene gnojil ostajajo visoke že od leta 2022, ko je vojna v Ukrajini močno pretresla trg dušikovih gnojil iz Rusije in Belorusije. Letošnje geopolitične napetosti na Bližnjem vzhodu so pritisk na cene le še okrepile. Med vsemi proizvodnimi sredstvi so prav gnojila maja zabeležila največjo medletno rast, kar 27,8 odstotka oziroma skoraj petkrat več od povprečne rasti vseh inputov.

Na prihodkovni strani je padec cen mleka del širšega globalnega trenda, ki se je začel sredi leta 2025, ko je svetovna ponudba presegla povpraševanje. V Sloveniji se je medtem odkup mleka povzpel na rekordne ravni. Večja proizvodnja je razumljiv odziv kmetov na nižje odkupne cene, saj želijo z večjim obsegom prodaje ohraniti prihodke. Toda večja ponudba hkrati dodatno pritiska na cene in še poglablja težave sektorja.

Vir: SURS, začasni podatki, 14. julij 2026.

Med redkimi pozitivnimi podatki izstopata sadje, pri katerem se je vrednost odkupa povečala za 14,9 odstotka, ter jajca z 8,2-odstotno rastjo. Na strani stroškov so bila krmila edina pomembnejša skupina, ki se je medletno pocenila, in sicer za 4,9 odstotka, kar nekoliko razbremenjuje predvsem prašičerejce in perutninarje.

Podatki SURS kažejo, da težava slovenskega kmetijstva ni zgolj kratkoročna. Stroški pridelave ostajajo občutno višji kot pred nekaj leti, medtem ko prihodki pri ključnih panogah padajo. Evropski sveženj pomoči lahko omili trenutni pritisk na likvidnost, ne more pa odpraviti strukturnega razkoraka med stroški in prihodki, ki se je v zadnjih letih postopno poglabljal.