Slovenski kmetje so avgusta občutili pritisk z obeh strani. Cene za pridelavo, od energije do gnojil, so se v enem letu zvišale povprečno za 6,1 odstotka, medtem ko so odkupne cene njihovih pridelkov padle za 7,6 odstotka.
Najbolj izrazit primer je mleko, ki je bilo pri pridelovalcih po podatkih statističnega urada za približno četrtino cenejše kot lani avgusta. Na strani stroškov so najbolj izstopala gnojila, ki so se medletno podražila za 26,3 odstotka, tesno pa jim sledita energija in maziva s 23,3-odstotno rastjo.
Prav energija je bila glavni razlog za mesečni skok cen vložkov, saj se je avgusta glede na julij podražila za devet odstotkov. Skupno so se inputi na mesečni ravni zvišali za 1,3 odstotka, pri čemer so se najbolj podražili proizvodi in storitve za tekočo porabo, medtem ko so cene za naložbe v opremo in zgradbe ostale nespremenjene. Edina občutnejša razbremenitev so bila krmila, ki so bila medletno cenejša za 4,8 odstotka.
| CENE VLOŽKOV V KMETIJSTVU, MEDLETNO (AVGUST 2026) | |
|---|---|
| Skupina | Sprememba |
| Gnojila in sredstva za izboljšavo tal | +26,3 % |
| Energija in maziva | +23,3 % |
| Proizvodi in storitve za tekočo porabo (input 1) | +7,9 % |
| Inputi skupaj | +6,1 % |
| Proizvodi in storitve za investicije (input 2) | +2,5 % |
| Krmila | −4,8 % |
Vir: SURS
Na strani prihodkov je bila slika neenakomerna. Cene živali in živalskih proizvodov so se medletno znižale za 13,7 odstotka, pri čemer so živalski proizvodi padli za več kot petino, najbolj pa prav mleko. Med živalmi za zakol so se najbolj pocenili prašiči, za 17,3 odstotka, in govedo, za 8,7 odstotka, perutnina pa se je kot izjema podražila za 1,6 odstotka. Povsem drugače je bilo pri rastlinskih pridelkih, ki so se v povprečju podražili za 3,8 odstotka, med njimi najbolj zelenjadnice z 11 odstotki, podražila pa sta se tudi vino in žita. Krompir je bil po drugi strani cenejši za 13,2 odstotka.
Breme najbolj nosi živinoreja. Skupna vrednost odkupa kmetijskih pridelkov je bila medletno nižja za 6,5 odstotka, v živinoreji pa je upadla za 10,7 odstotka, najizraziteje prav pri mleku. Nasproten trend je le v sadjarstvu in vinogradništvu, kjer se je vrednost odkupa dvignila za skoraj četrtino. V praksi pomeni, da z istim ali celo manjšim iztržkom pokriva višje stroške pridelave, kar najbolj pritiska na pridelovalce mleka in rejce prašičev.
| ODKUPNE CENE PRI PRIDELOVALCIH, MEDLETNO (AVGUST 2026) | |
|---|---|
| Pridelek | Sprememba |
| Zelenjadnice | +11,0 % |
| Žita | +1,3 % |
| Kmetijstvo skupaj | −7,6 % |
| Govedo | −8,7 % |
| Krompir | −13,2 % |
| Prašiči | −17,3 % |
| Živalski proizvodi (mleko za pribl. četrtino) | −22,1 % |
Vir: SURS
Po poročilih z evropskega trga so se odkupne cene surovega mleka v EU v letu 2026 občutno znižale, potem ko so v letih 2022 in 2023 dosegle rekordne ravni, k čemur sta prispevala večja oddaja mleka in umirjanje povpraševanja. Slovenski pridelovalci tako sledijo širšemu evropskemu trendu, cenovne škarje med dražjimi vložki in nižjimi odkupnimi cenami pa ostajajo eden ključnih izzivov domačega kmetijstva.
