Subvencije 7.800 evrov za električni avto s Kitajske po predlogu EU ne bi bilo več

Pravila „narejeno v Evropi“, o katerih se zdaj dogovarjata Francija in Nemčija, nakupa električnih avtomobilov, uvoženih s Kitajske, ne bi omejila, kupci pa zanje ne bi več dobili subvencije, ki za fizične osebe v Sloveniji za nov avto do 25.000 evrov z DDV po letošnjem javnem pozivu znaša 7.800 evrov. Evropska komisija v predlogu akta o pospeševanju industrijske proizvodnje, ki ga je predstavila 4. marca, zahteve glede porekla omejuje na javna naročila in sheme javne podpore. Komisija je zavrnila možnost, da bi zahteve veljale za vse baterije in ključne sestavne dele vozil na trgu, ker bi po njeni oceni nesorazmerno povečale stroške za gospodarstvo.

Do subvencije bi bili po predlogu upravičeni le novi električni avtomobili, priključni hibridi in vozila na gorivne celice, sestavljeni v EU, pri katerih je najmanj 70 odstotkov vrednosti sestavnih delov brez baterije evropskega porekla, baterija pa vsebuje najmanj tri glavne sestavne dele iz EU, med njimi celice. Tri leta po začetku veljavnosti uredbe bi se zahteva zvišala na pet glavnih sestavnih delov baterije, med njimi celice, katodni aktivni material in sistem za upravljanje baterije, iz EU pa bi moralo biti tudi najmanj 50 odstotkov vrednosti električnega pogonskega sklopa in glavnih elektronskih sistemov. Za majhna električna vozila kategorije M1E bi poleg sestave v EU zadostovalo, da izpolnjujejo merilo o 70 odstotkih vrednosti sestavnih delov ali merilo o treh glavnih sestavnih delih baterije iz EU. Na zahtevo proizvajalca, pri katerem je merila izpolnjevalo najmanj 85 odstotkov električnih vozil, registriranih v EU v prejšnjem letu, bi vsa njegova električna vozila 12 mesecev veljala za skladna.

Uredba bi ob sprejetju neposredno zavezovala vse države članice, med njimi Slovenijo, merila pa bi se nanašala na kraj sestave in poreklo sestavnih delov, ne na državo, iz katere izvira znamka. Nova pravila bi veljala za sheme podpore, ki bi jih države članice uvedle ali posodobile po izteku šestih mesecev od začetka veljavnosti uredbe, predlog pa je v rednem zakonodajnem postopku. Sedanji javni poziv JP SUB-EV26, ki ga izvaja družba Borzen, pogoja o poreklu vozila ne vsebuje. Vrednost oddanih vlog je po navedbah vlade avgusta presegla razpisana sredstva. Nadaljnje financiranje subvencij je po navedbah Ministrstva za infrastrukturo in energetiko odvisno od novega Odloka o Programu porabe sredstev Podnebnega sklada, ki ga bo vlada predvidoma obravnavala to jesen. V Sloveniji je bilo od januarja do avgusta letos po podatkih Združenja evropskih proizvajalcev avtomobilov (ACEA) registriranih 9.233 novih baterijskih električnih avtomobilov.

EU od oktobra 2024 za baterijske električne avtomobile s Kitajske zaračunava izravnalne dajatve, uvoz kitajskih hibridov pa bo EU po dokumentu, v katerega je imela vpogled agencija Bloomberg, od 1. decembra omejila na 350.000 vozil na leto. O omejitvi kitajskega izvoza hibridov se je evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič prejšnji teden pogovarjal v Pekingu.

Kitajska je bila lani po podatkih, ki jih je v torek objavil Eurostat, z 42 odstotki vrednosti največja dobaviteljica električnih avtomobilov, ki jih je EU uvozila iz držav zunaj unije za 15 milijard evrov. Slovenija je s Kitajske lani uvozila 22.477 novih električnih avtomobilov v vrednosti 432,7 milijona evrov, kažejo podatki Eurostata o zunanji trgovini. Po vrednosti tega uvoza je bila med članicami EU četrta za Belgijo, Nemčijo in Španijo, po številu vozil pa je imela 5,22 odstotka vsega uvoza novih električnih avtomobilov s Kitajske v EU, kaže izračun Lider.si. Uvoz novih hibridov z bencinskim motorom brez možnosti polnjenja iz omrežja se je s Kitajske povečal z 233 vozil leta 2024 na 5.045 lani. Eurostat uvoz pripisuje državi članici, v kateri je bilo blago prijavljeno carini, zato podatki ne kažejo, koliko teh vozil je ostalo v Sloveniji.

Podpredsednica družbe BYD Stella Li je ob odprtju pariškega avtomobilskega salona po poročanju Euronewsa povedala, da je Francija v ožjem izboru za novo tovarno in da bo družba skušala odpreti drugo in tretjo tovarno v Evropi. Tovarno v madžarskem Szegedu bo družba po njenih besedah odprla do konca leta. Predsednik družbe Changan Zhao Fei je na salonu novinarjem povedal, da se družba o skupni proizvodnji vozil pogovarja z evropskimi proizvajalci avtomobilov. Družba Changan namerava po navedbah agencije Reuters v Evropi do leta 2028 izdelovati 180.000 avtomobilov na leto, do leta 2030 pa 350.000. Zhao upa, da bo družba prvo vozilo v Evropi izdelala v začetku leta 2027. Predsednik uprave družbe Chery Yin Tongyue je za Reuters povedal, da želi družba v Evropi vzpostaviti razvoj, proizvodnjo in dobavno verigo. Po navedbah družbe Chery, ki jih je junija objavila agencija Reuters, bo skupno podjetje družbe Chery in španske družbe Ebro letos začelo izdelovati vozila v Barceloni. Podpredsednik družbe Xpeng Yeqing Zheng je po poročanju Reutersa dejal, da namerava družba dodatno proizvodnjo v Evropi zagnati ob začetku veljavnosti pravil „narejeno v Evropi“. Vozila znamke Xpeng že izdeluje družba Magna v Avstriji. Analitiki po poročanju Bloomberga ocenjujejo, da bo kvota za uvoz hibridov kitajsko širitev v Evropi upočasnila, ne pa ustavila. Analitik Felipe Muñoz je po poročanju Reutersa dejal, da pravila „narejeno v Evropi“ kitajskim proizvajalcem delo nekoliko otežujejo, ustavila pa jih ne bodo.

Neposredne tuje naložbe v baterije, električna vozila, fotovoltaiko in kritične surovine, vredne več kot 100 milijonov evrov, bi morale po predlogu izpolniti najmanj štiri od šestih pogojev, kadar vlagatelj prihaja iz tretje države z več kot 40 odstotki svetovnih proizvodnih zmogljivosti v sektorju. Med pogoji so največ 49-odstotni delež tujega vlagatelja v skupnem podjetju z evropskimi partnerji, licenciranje intelektualne lastnine in znanja ter vlaganja v raziskave in razvoj v EU. Komisija v informativnem gradivu k predlogu navaja tudi zahtevo, da mora biti najmanj polovica zaposlenih iz EU. Kitajska ima po navedbah Komisije več kot 80 odstotkov svetovnih zmogljivosti za proizvodnjo baterij.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je v ponedeljek na pariškem salonu povedal, da je dogovor z Nemčijo tik pred sklenitvijo. „Pogojev dogovora ne bom razkril, preden bo dokončan, povem pa vam, da je to, upam, vprašanje ur, če ne ur, pa dni,“ je dejal. Nemčija naj bi po navedbah dveh virov časnika Financial Times dosegla, da bi avtomobili z motorjem z notranjim zgorevanjem lahko tudi po letu 2035 obsegali 10 odstotkov prodaje novih avtomobilov, brez zahteve po uporabi nizkoogljičnih goriv ali materialov. Francija naj bi v zameno dobila nemško podporo za to, da bi bili javne subvencije in javna naročila za električna vozila in baterije večinoma namenjeni proizvajalcem v EU. „Ta dogovor je skupaj z našimi ukrepi za zaščito pred nelojalno konkurenco tisto, kar upravičeno pričakujejo vsi naši proizvajalci,“ je na salonu dejal Macron.

Izvršni podpredsednik Evropske komisije Stéphane Séjourné je v torek na vrhu o konkurenčnosti, ki ga je v Parizu organiziral Politico, po poročanju tega medija dejal, da bi bil dogovor lahko dokončan v nekaj urah ali dneh. Dogovor v torek po poročanju francoske specializirane publikacije Journal de l’Automobile še ni bil objavljen. Predsednik francoskega združenja avtomobilske industrije PFA Luc Chatel je ob odprtju salona od Francije in Nemčije zahteval kompromis, ki bi večjo prožnost pri ciljih za CO2 povezal z zahtevami po deležu evropskih sestavnih delov. Evropski trg je po njegovih navedbah od obdobja pred pandemijo covida-19 izgubil približno četrtino obsega oziroma tri milijone vozil na leto, kar ustreza proizvodnji desetih tovarn.

O tem, katere države naj pravila zajemajo, v Evropi po poročanju agencije Reuters poteka politični spor. Predlog v sedanji obliki ne zajema Turčije, Združenega kraljestva in Maroka, kjer sta proizvodnja vozil in mreža dobaviteljev tesno povezani z evropsko avtomobilsko industrijo. Električni kombiji Ford Transit, izdelani v Turčiji, imajo po navedbah Reutersa več kot 50 odstotkov vrednosti sestavnih delov od dobaviteljev iz EU, med drugim baterije z Madžarske in s Poljske. Od turške avtomobilske industrije je po navedbah tamkajšnjega združenja izvoznikov OIB odvisnih 250.000 delovnih mest v EU. Renault in Ford, ki vozila z visokim deležem evropskih sestavnih delov sestavljata tudi v Turčiji, po poročanju FT zagovarjata izjeme za nekatere tretje države.

Predsednik uprave Volkswagna Oliver Blume je pravila „narejeno v Evropi“ podprl v govoru na pariškem salonu. „Močna Evropa je odvisna od močne industrije,“ je dejal. Komisija v obrazložitvi predloga navaja stroške prilagajanja za panoge, ki bi morale kupovati izdelke evropskega porekla, neto korist za gospodarstvo pa ocenjuje na približno osem milijard evrov leta 2030. Evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra je po poročanju FT dejal, da za sprejetje ne bosta zadostovali dve državi članici, potrebno pa bo soglasje drugih članic in Evropskega parlamenta.

Slovenija je na zasedanju Sveta za konkurenčnost 28. maja po navedbah Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport načeloma podprla cilje predloga in opozorila, da ukrepi ne bodo zadostovali za dolgoročno konkurenčnost evropske industrije. V letošnjem javnem pozivu je bilo fizičnim osebam na voljo 25.604.648 evrov, iz Načrta za okrevanje in odpornost pa je bilo za subvencije električnih vozil med letoma 2024 in 2026 namenjenih 43,9 milijona evrov, navaja Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.