Pomanjkanje krme zaradi suše ter visoki stroški gnojil in energentov so med glavnimi izzivi slovenskih živinorejcev. Ministrstvo za kmetijstvo proučuje možnosti pomoči prizadetim kmetijam, pomemben del ukrepov pa je namenjen tudi preprečevanju bolezni živali in digitalizaciji sektorja.
Na seji Sveta za živinorejo, ki je potekala 14. oktobra, so obravnavali ključne težave sektorja, od posledic suše do naraščajočih stroškov kmetovanja. Minister Janez Cigler Kralj je poudaril, da ima živinoreja pomembno vlogo pri zagotavljanju prehranske varnosti in ohranjanju poseljenosti podeželja.
Ministrstvo pripravlja ukrepe za blaženje posledic letošnje suše, ki se kažejo tudi v pomanjkanju krme za živali. Ob tem proučuje možnosti pomoči prizadetim kmetijskim gospodarstvom ter ukrepe za omilitev posledic visokih cen gnojil in energentov.
Pomembna tema je bilo cepljenje goveda in drobnice proti bolezni modrikastega jezika, ki ga je Slovenija izvajala v letu 2026. Po navedbah ministrstva letos v Sloveniji ni bil potrjen noben primer te bolezni. Člani sveta so obravnavali tudi načrte za njeno prihodnje preprečevanje in obvladovanje ter se seznanili s prvim potrjenim primerom virusa Shamonda-like v Sloveniji.
Na dnevnem redu so bile tudi načrtovane spremembe zakonodaje s področij zaščite in zdravja živali ter veterinarstva. Predlog novele Zakona o zaščiti živali je trenutno v javni obravnavi.
Ministrstvo si prizadeva tudi za posodobitev informacijskih sistemov v živinoreji. V okviru projekta DigŽiv so razvili portal e-Živinoreja, ki povezuje podatke s področij govedoreje, konjereje, prašičereje, reje drobnice, čebelarstva in drugih dejavnosti.
Sistem naj bi rejcem in organizacijam omogočil učinkovitejše upravljanje podatkov, digitalizacijo rodovniških knjig ter lažje izvajanje rejskih programov.
Ministrstvo ob pripravi novega strateškega načrta skupne kmetijske politike poudarja tudi potrebo po ustreznem financiranju sektorja, podpori domači pridelavi hrane in spodbujanju mladih, ki prevzemajo kmetije.
