Svetovna banka se s 30 do 40 državami pogovarja o morebitni krizni pomoči zaradi energetskega šoka in podražitev, ki jih je sprožila vojna na Bližnjem vzhodu, je predsednik banke Ajay Banga povedal v intervjuju za agencijo Reuters pred letnimi srečanji Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke v Bangkoku.
Banka je ob začetku vojne konec februarja državam ponudila 25 milijard dolarjev kriznih sredstev, zaprosilo pa jih je malo držav. Banga je to pripisal odpornosti svetovnega gospodarstva, ki jo po njegovih besedah podpirajo velike naložbe v umetno inteligenco in prilagoditve ponudbe in povpraševanja na trgu nafte. Države lahko preusmerijo še okoli 35 milijard dolarjev iz že odobrenih projektov banke, za prestrukturiranje obstoječih projektov pa se po Bangovih besedah zanima več držav kot za takojšnjo krizno pomoč.
Banga je opozoril, da pritisk na države v razvoju povečujejo skok cen dizla in umetnih gnojil ter napovedani izjemno močni pojav El Niño. Ocenil je, da bi v prihodnjih mesecih za del prvih 50 do 60 milijard dolarjev lahko zaprosilo več držav. Če bi se razmere poslabšale, bi banka po njegovih besedah lahko zagotovila do 100 milijard dolarjev, več kot 70 milijard dolarjev, ki jih je namenila med pandemijo covida-19.
Države v razvoju morajo letos tujim upnikom plačati okoli 400 milijard dolarjev, tretjino tega zneska pa predstavljajo obresti, kažejo ocene Svetovne banke. Banka je za Angolo in Slonokoščeno obalo že izvedla zamenjave dolga za razvoj, za Argentino pa je izdala jamstvo na podlagi portfelja. V pripravi ima še 14 ali 15 podobnih projektov, s katerimi bi države dražji dolg nadomestile s cenejšim, zavarovanim z jamstvi banke.
Skupina Svetovne banke je v poslovnem letu, ki se je končalo junija, pritegnila rekordnih 112 milijard dolarjev zasebnega kapitala, več kot trikrat toliko kot leta 2022, je objavila 17. septembra. Leto prej je pritegnila 69 milijard dolarjev zasebnega kapitala, poroča Reuters. Latinska Amerika in Karibi so prejeli 36,3 milijarde dolarjev, Afrika 22 milijard, Evropa in Srednja Azija 21,3 milijarde, Južna Azija pa 19,2 milijarde dolarjev. Med desetimi največjimi prejemnicami sta tudi Romunija in Turčija.
