Svetovne borze v rdečem zaradi nafte in OpenAI z 20 milijardami manj prihodkov od pričakovanj

Poročanje časnika Financial Times, da OpenAI na letni ravni ustvarja okoli 50 milijard dolarjev prihodkov, približno 20 milijard manj od številke, ki so jo septembra navajali drugi mediji, je v četrtek na Wall Streetu sprožilo razprodajo delnic proizvajalcev čipov, evropske delnice pa sta na najnižjo raven v skoraj štirih mesecih potisnila štiriodstotna podražitev nafte brent in dražje zadolževanje. Globalni delniški indeks MSCI World je izgubil 0,5 odstotka, poroča agencija Bloomberg.

Tehnološki indeks Nasdaq Composite je sejo končal pri 27.193,34 točke, kar je 1,25 odstotka manj kot dan prej in po podatkih televizije CNBC največji dnevni padec od sredine avgusta. Indeks S&P 500 je padel za 0,47 odstotka na 7.765,36 točke, Dow Jones Industrial Average pa je pridobil 0,10 odstotka. Polprevodniški indeks Philadelphia Semiconductor je po podatkih Bloomberga izgubil 3,4 odstotka. Delnice družbe Micron Technology so se pocenile za 4,8 odstotka, družbe Nvidia za 2,9 odstotka, družbe AMD za 3,9 odstotka, družbe Intel pa za 5,3 odstotka, kažejo podatki Trading Economics.

Televizija CNBC je potrdila, da je družba OpenAI vlagateljem sporočila, da je ob koncu septembra na letni ravni ustvarjala 50 milijard dolarjev prihodkov, oseba, seznanjena z zadevo, pa je za CNBC pojasnila, da je prej objavljena višja številka vključevala tudi bruto prihodke partnerjev. Matt Maley iz družbe Miller Tabak je po poročanju Bloomberga ocenil, da vlagatelji postajajo nekoliko skeptični glede tega, kako dolgo se lahko nadaljujejo tako obsežne naložbe v umetno inteligenco, ko se stroški zadolževanja izrazito zvišujejo. Gil Luria, vodja tehnoloških raziskav pri družbi D.A. Davidson, je za CNBC dejal: „Ne skrbi me, da je OpenAI letos prihodke zgolj potrojil.“

Dražja energija po navedbah portala Yahoo Finance krepi pričakovanja, da bo ameriška centralna banka nadaljevala zaostrovanje denarne politike, na terminskih trgih pa je decembrski dvig ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk že v celoti vračunan. Donosnost desetletnih ameriških državnih obveznic je po uspešni dražbi tridesetletnih obveznic vseeno upadla za šest bazičnih točk na 5,23 odstotka, poroča Bloomberg.

Panevropski indeks STOXX 600 je padel za 0,75 odstotka na 625,52 točke, bančni sektor pa je po poročanju agencije Reuters izgubil dva odstotka in se spustil na najnižjo raven v več kot treh mesecih. Donosnosti državnih obveznic evrskega območja so se po navedbah Reutersa močno zvišale, ker so dražji energenti okrepili skrbi zaradi inflacije, vlagatelji pa so prodajali dolg visoko zadolženih držav, kot sta Francija in Italija. Francoski CAC 40 je s padcem za 0,51 odstotka zdrsnil na najnižjo raven v več kot šestih mesecih zaradi zaskrbljenosti nad francoskim proračunskim primanjkljajem, ki presega pet odstotkov BDP.

Nemški DAX je padel za 1,18 odstotka na 24.806,97 točke, Euro Stoxx 50 pa za 0,87 odstotka na 6.126,73 točke, poroča nemška agencija dpa-AFX. Andreas Lipkow iz borznoposredniške hiše CMC Markets je za dpa-AFX ocenil, da bo pripravljenost vlagateljev za večje nakupe delnic verjetno ostala omejena, dokler ne popustijo cene energentov ali donosnosti obveznic. Italijanski FTSE MIB je izgubil 1,35 odstotka, španski IBEX 35 pa 0,99 odstotka, kažejo podatki Trading Economics. Delnice belgijske biotehnološke družbe Argenx so se pocenile za 15,8 odstotka, potem ko je družba prekinila klinično študijo pozne faze zdravila za Sjögrenov sindrom, ker je vmesna analiza pokazala, da študija verjetno ne bo dosegla glavnega cilja.

Severnomorska nafta brent se je v četrtek podražila za štiri odstotke na 104,28 dolarja za sod, ameriška WTI pa za 3,6 odstotka na 91,49 dolarja, poroča CNBC. Brent je bil med sejo dražji za več kot pet dolarjev in po navedbah Reutersa na najvišji ravni od 29. septembra. Skozi Hormuško ožino je v torek po podatkih analitske družbe Kpler plulo le sedem tankerjev, najmanj od 23. julija. Med 28. septembrom in 4. oktobrom je bilo v ožini po podatkih Kplerja napadenih deset tankerjev, prejšnji tedenski rekord pa je znašal šest. Daniel Hynes, višji strateg za surovine pri banki ANZ, je v četrtkovem poročilu, ki ga navaja Reuters, zapisal, da so takšni napadi v preteklosti zmanjšali dobave iz Perzijskega zaliva, tokrat pa so proizvajalci očitno pripravljeni tvegati poškodbe plovil, ker nimajo druge poti do mednarodnih trgov.

Ameriška zvezna agencija Marine Minerals Administration je v četrtek sporočila, da so proizvajalci zaradi orkana Isaias ustavili 62,89 odstotka proizvodnje nafte v ameriškem delu Mehiškega zaliva oziroma 1,28 milijona sodov na dan, osebje pa so umaknili s 121 proizvodnih ploščadi. Družba Shell je že v sredo ustavila proizvodnjo na ploščadih Mars, Olympus, Ursa, Vito in Appomattox. David Morrison, višji tržni analitik pri družbi Trade Nation, je po navedbah portala Yahoo Finance v četrtek zapisal, da so napadi na tankerje in savdska letališča ter orkan prevladali nad novico, da Mednarodna agencija za energijo pospešuje sproščanje zalog nafte in destilatov.

Nafta je zdrsnila z dnevnega vrha, ko je predsednik ZDA Donald Trump na omrežju Truth Social zapisal: „Do vmesnih volitev, ki bodo v Združenih državah 3. novembra, Irana ne bomo napadli.“ Dodal je, da ZDA z Iranom vodijo „produktivne pogovore“. Časnik The New York Times je v četrtek poročal, da je Pentagon pripravil načrte za približno tridnevno vojaško kampanjo proti Iranu, usmerjeno v zaloge raket in dronov ter energetsko infrastrukturo. Brent je v petek ob 6.18 po srednjeevropskem poletnem času kotiral pri 102,87 dolarja za sod, kar je za 1,35 odstotka manj kot ob četrtkovem zaprtju in za 69,06 odstotka več kot ob začetku leta, kažejo podatki Trading Economics.