Svetovni dolg se je v prvi polovici leta povečal za več kot 10 bilijonov dolarjev na rekordno raven nad 365 bilijoni dolarjev, je sporočil washingtonski Inštitut za mednarodne finance (IIF). Največ so k rasti prispevali razvijajoči se trgi, kjer se je dolg po podatkih inštituta, ki jih povzema agencija Reuters, povečal za 6,5 bilijona dolarjev na več kot 110 bilijonov, s Kitajsko na čelu. V razvitih gospodarstvih se je zadolževanje močno upočasnilo, skupno povečanje pa je manj kot polovica 21 bilijonov dolarjev, ki jih je svet dodal v prvi polovici lanskega leta. IIF upočasnitev pripisuje višjim obrestnim meram, dražjemu servisiranju dolga, skoku cen energije in spopadu z Iranom.
Razvita gospodarstva so v zadnjem letu za obresti na mednarodno trgovane državne obveznice plačala več kot 3,3 bilijona dolarjev, več, kot je svet po ocenah inštituta porabil za vsako od teh postavk posebej: za obrambo 3,1 bilijona dolarjev, za umetno inteligenco 2,6 bilijona in za čisto energijo 2,3 bilijona. Donosi srednjeročnih in dolgoročnih državnih obveznic ZDA, Japonske, Francije in Združenega kraljestva so po navedbah inštituta, ki jih povzema CNBC, na najvišjih ravneh v več kot desetletju. Te štiri države se po oceni IIF soočajo s trdovratno visokimi primanjkljaji in naraščajočimi stroški obresti, kakršne so dolgo povezovali s prezadolženimi razvijajočimi se državami. Dolg je po opozorilu inštituta postal tudi politično vprašanje, ki ustvarja začaran krog med volitvami in kratkoročnimi hitrimi rešitvami. OECD je v sredo v vmesni gospodarski napovedi zapisal, da so donosi dolgoročnih državnih obveznic v večini velikih razvitih gospodarstev na najvišjih ravneh v 15 ali več letih, med razlogi pa je navedel skrbi glede dolgoročnih javnofinančnih tveganj in obsežne izdaje obveznic podjetij s področja umetne inteligence.
Razmerje med svetovnim dolgom in BDP je z okoli 310 odstotki za približno 25 odstotnih točk nižje od vrha na začetku leta 2021, a IIF znižanje pripisuje predvsem inflaciji, ki je zvišala nominalni BDP. Dolg ameriških nefinančnih podjetij je po podatkih inštituta dosegel 24 bilijonov dolarjev, posojila na trgu zasebnega kreditiranja pa predstavljajo več kot pet odstotkov tega dolga, v primerjavi s približno enim odstotkom leta 2014.
