Švicarski frank je od junija po trgovinsko tehtanem tečaju oslabel za okoli tri odstotke, švicarska centralna banka (SNB) pa je v četrtek ključno obrestno mero pustila na ničli, najnižji ravni med velikimi centralnimi bankami. Slabitev franka je po navedbah SNB skladna z večanjem razlik med obrestnimi merami v Švici in na drugih velikih valutnih območjih. SNB je ublažila grožnjo z intervencijami na deviznem trgu in večjo pozornost namenila inflaciji, poroča Bloomberg.
SNB zdaj napoveduje povprečno letno inflacijo 0,7 odstotka za letos ter 0,8 odstotka za leti 2027 in 2028. Napoved je nekoliko višja kot junija zaradi dražjih naftnih derivatov in šibkejšega franka, piše v sporočilu za javnost. Gospodarska rast bo letos po oceni SNB med 1,5 in dvema odstotkoma. Ključne obrestne mere so po navedbah SNB v tem času zvišali v evrskem območju in v ZDA. Norveška centralna banka je obrestno mero zvišala v četrtek, poroča Trading Economics.
„Švica je majhno odprto gospodarstvo, zato je to, kar se dogaja v tujini, zanjo zelo pomembno,“ je za CNBC dejal predsednik SNB Martin Schlegel. Negotovost je po njegovih besedah na splošno še vedno zelo velika.
Ekonomisti švicarske banke UBS so prvo zvišanje obrestne mere SNB doslej pričakovali junija 2027. V zapisu v začetku septembra so ocenili, da šibkejši frank, visoke cene nafte in odporni gospodarstvi ZDA in evrskega območja povečujejo verjetnost, da bo SNB obresti zvišala prej, poroča CNBC. Pogojna napoved inflacije SNB predpostavlja, da obrestna mera v celotnem obdobju napovedi ostane na ničli.
