Umetna inteligenca, visoke cene energije in rekordni javni dolg bodo po oceni IMF v prihodnjih letih odločilno vplivali na svetovno gospodarstvo. Medtem ko UI prinaša velik potencial za rast, vse dražja energija in višji stroški zadolževanja povečujejo pritiske na gospodarstva.
Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada Kristalina Georgieva je pred prihodnjim tednom, ko bodo v Bangkoku potekala letna srečanja IMF in Svetovne banke, opozorila na tri velike sile, ki trenutno preoblikujejo svetovno gospodarstvo. Po njenem mnenju bo od tega, kako se bodo države z njimi spopadle, odvisno tudi, ali bo mogoče izboljšati skromne stopnje gospodarske rasti tega desetletja.
Umetna inteligenca postaja eden ključnih dejavnikov gospodarske rasti. IMF ocenjuje, da bodo naložbe v UI in z njim povezano infrastrukturo dosegle oziroma presegle obseg zgodovinskih vlaganj v železnice, električno omrežje in telekomunikacije. Izdelki, povezani z umetno inteligenco, naj bi že predstavljali več kot desetino svetovne blagovne trgovine.
Toda koristi niso enakomerno porazdeljene. UI lahko po oceni IMF poveča razlike med državami, saj največ pridobivajo gospodarstva, ki so vključena v njegove dobavne verige. Hkrati večja uporaba umetne inteligence povečuje tudi povpraševanje po energiji.
Energija dviga cene tako hrane kot zadolževanja
Visoke cene energije so drugi velik problem. Georgieva opozarja, da dražja energija zvišuje cene gnojil, hrane in industrijskih surovin ter s tem povečuje inflacijo. Cena nafte se kljub nekaterim izboljšavam v dobavnih tokovih giblje okoli 100 dolarjev za sod, cene dizla in drugih rafiniranih proizvodov pa so zaradi pomanjkanja zmogljivosti rafinerij na rekordnih ravneh.
Višje cene energije se nato prenašajo tudi v višje obrestne mere in donose državnih obveznic. Donosi 10-letnih ameriških, nemških in japonskih državnih obveznic so letos močno zrasli in so po besedah Georgieve na najvišjih ravneh v več desetletjih.
Javni dolg dosega zgodovinske ravni
Tretji velik izziv je javni dolg. Globalni javni dolg se približuje najvišji ravni po drugi svetovni vojni in naj bi kmalu presegel 100 odstotkov svetovnega BDP. Višje obresti ob tem povečujejo stroške servisiranja dolga in državam zmanjšujejo prostor za druge izdatke.
Georgieva zato poziva države k verodostojnim srednjeročnim načrtom za ureditev javnih financ, strukturnim reformam in večji energetski varnosti. Hkrati opozarja, da lahko pravilno uvedena umetna inteligenca dolgoročno pomembno poveča produktivnost. Raziskave IMF kažejo, da bi lahko UI svetovni gospodarski rasti sčasoma dodal do 0,5 odstotne točke na leto.
