Toplotna črpalka poleti ohladi dom za do pet stopinj, pasivno hlajenje stane le nekaj evrov na mesec

Toplotna črpalka lahko poleti hladi dom in sobno temperaturo zniža za največ pet stopinj Celzija, pasivno hlajenje pa stane le nekaj evrov na mesec. Funkcija je pri številnih novejših modelih že vgrajena in jo je treba le vklopiti, pri drugih jo je mogoče dograditi. Nemški proizvajalec ogrevalne tehnike Wolf strošek dogradnje hidravlike ocenjuje na 1.000 do 3.000 evrov.

Eko sklad je v letih 2023 in 2024 subvencioniral več kot 26.000 vgradenj toplotnih črpalk, za leto 2025 pa je po poslovnem načrtu predvidel skoraj 29 milijonov evrov izplačil po pozivu, ki je med drugim pokrival toplotne črpalke. Ali konkretna naprava zmore hlajenje, je odvisno od modela in izvedbe. Brezplačen odgovor lastnikom ponuja mreža energetskih svetovalcev En svet z 59 pisarnami po Sloveniji.

Handelsblatt je ob novem vročinskem valu v Nemčiji objavil vodnik za lastnike toplotnih črpalk in navedel podatke podjetja Tado, po katerih se je konec junija 61 odstotkov nemških stanovanj v notranjosti segrelo nad 30 stopinj Celzija.

Pri pasivnem hlajenju kompresor miruje, deluje le obtočna črpalka, ki toploto iz prostorov odvaja v zemljo ali podtalnico. Način je na voljo izključno pri sistemih zemlja-voda in voda-voda, strošek elektrike pa po navedbah nemškega dobavitelja energije EnBW znaša le nekaj evrov na mesec. Pri aktivnem hlajenju se hladilni krog obrne in naprava deluje kot klimatska naprava v nasprotni smeri. Ta način obvladajo tudi razširjene črpalke zrak-voda, če imajo reverzibilni krog.

Hlajenje deluje prek talnega, stenskega ali stropnega ogrevanja, klasični radiatorji niso primerni. Obvezen je nadzor rosišča, sicer se na hladnih površinah pojavita kondenz in plesen, opozarjata Wolf in EnBW. Nekateri modeli med ogrevanjem in hlajenjem preklopijo samodejno prek temperaturnega senzorja, druge je treba preklopiti ročno ali programsko.

Nemška potrošniška organizacija Stiftung Warentest je v testu, objavljenem junija 2025, izmerila, da dobra deljena klimatska naprava porabi okoli 130 kilovatnih ur na poletno sezono za en prostor, mobilne enodelne naprave pa od 140 do 250 kilovatnih ur. Poraba toplotne črpalke pri hlajenju je po navedbah Wolfa primerljiva, le da naprava prek talnih površin hladi celotno hišo. Ob povprečni ceni elektrike za gospodinjstva, ki po podatkih SURS v začetku leta 2026 znaša okoli 0,20 evra za kilovatno uro z vsemi dajatvami, izračun Lider.si pokaže od 26 do 50 evrov za celo sezono aktivnega hlajenja. V primerjavi s klimatsko napravo toplotna črpalka deluje tiho in brez prepiha, hlad se porazdeli enakomerno, na fasadi pa ni dodatne enote.

Wolf navaja, da aktivno hlajenje zniža sobno temperaturo od dveh do štirih stopinj, pasivno od treh do petih stopinj, deljena klimatska naprava pa zmore bistveno večje znižanje. Kdor želi podstrešje ohladiti na 20 stopinj, s toplotno črpalko ne bo zadovoljen. Ob soparnih dneh z visoko zračno vlago nadzor rosišča dodatno omeji hladilno moč, priznavajo proizvajalci.

Eko sklad vgradnjo toplotnih črpalk subvencionira kot ogrevalni sistem, hladilna funkcija ni pogoj niti predmet spodbude. Po javnem pozivu 126SUB-OB26, objavljenem 16. aprila in veljavnem za naložbe od 1. marca 2026, subvencija znaša do 50 odstotkov upravičenih stroškov, ob zamenjavi stare kurilne naprave do 4.500 evrov za sisteme zrak-voda in do 8.000 evrov za sisteme zemlja-voda in voda-voda. Na voljo je 55 milijonov evrov, od tega 41 milijonov iz Podnebnega sklada. “Z novim pozivom smo bistveno povečali finančne spodbude,” je ob objavi na novinarski konferenci v Ljubljani povedala direktorica Eko sklada Mojca Vendramin.

Prejšnji javni poziv 114SUB-OB24, ki je pokrival naložbe od maja 2024 do konca februarja 2026, je Eko sklad zaprl 1. julija.