Trg dela ceni konec vojne, trg denarja pa še vedno ceni vojno

Industrijski Dow Jones je v ponedeljek prvič v zgodovini zaprl nad 53.000 točkami, pri 53.055,91 točke, tehnološki Nasdaq Composite pa je pridobil 1,12 odstotka do 26.121,16 točke, poroča CNBC. Isti dan so se evrski donosi zvišali, kot da vojne inflacije še ni konec. Delniški vlagatelji na obeh straneh Atlantika so štirimesečno energetsko krizo razglasili za sklenjeno, vlagatelji v obveznice pa še ne.

Rekord na Wall Streetu so dvignile delnice, ki so februarja in marca ob rekordni nafti vodile razprodajo. Western Digital je pridobil sedem odstotkov, Advanced Micro Devices 6,6 odstotka, Broadcom pa 3,7 odstotka po razširitvi partnerstva z Applom, poroča CNBC. Širši S&P 500 je pridobil 0,72 odstotka do 7.537,43 točke. Vrnitev polprevodnikov, sektorja, ki je na ceno energije najbolj občutljiv, kaže, da vlagatelji stavijo na konec vojnega pritiska. Richard Bernstein, globalni vodja makro naložb pri Janus Henderson, je za oddajo Closing Bell Overtime na CNBC ocenil, da so novi vrhovi smiselni.

Predsednik Donald Trump je uvodni zvon obeh borz prvič sprožil iz ovalne pisarne Bele hiše, delnica proizvajalca računalnikov Dell pa je po njegovem priporočilu pridobila štiri odstotke. Vlagatelji so kupovali kljub Microsoftovi napovedi odpuščanja 4.800 zaposlenih. Zadržke je pokazalo šele poznejše trgovanje, ko je Rivian po najavi izdaje 75 milijonov delnic izgubil približno devet odstotkov, delnice SpaceX pa so pred torkovim vstopom v indeks Nasdaq 100 zdrsnile za odstotek.

Evropske borze so isti dan padle. Panevropski STOXX Europe 600 je po podatkih Reutersa izgubil 0,35 odstotka na 650,50 točke, potem ko je med sejo dosegel rekordne 654,44 točke. Padec so vodile prav obrambne delnice, oskrbne družbe z 1,81-odstotno izgubo, zdravstvo z 1,80-odstotno ter hrana in pijača z 1,67-odstotno. Anheuser-Busch InBev je izgubil štiri odstotke, luksuzni LVMH, Hermès in Inditex pa od enega do dveh. Med redkimi dobitniki so bili orožarji in banke, Rheinmetall je pridobil 3,35 odstotka, britanski easyJet pa je po prevzemni ponudbi ameriškega sklada Castlelake poskočil za 9,28 odstotka. Vlagatelji so isti obrat k tveganju, ki je postavil newyorški rekord, v Evropi izpeljali z razprodajo obrambnih delnic.

Nemški DAX je edini med velikimi borzami ušel evropskemu umiku in se po podatkih Reutersa povzpel za približno 0,15 odstotka na peti zaporedni rekord, potem ko so nemška tovarniška naročila za maj zrasla za 1,9 odstotka. Francoski CAC 40 je izgubil 0,33 odstotka pri 8.479,87 točke, španski IBEX 35 0,85 odstotka pri 19.683,80 točke, milanski FTSE MIB pa je pridobil 0,27 odstotka pri 52.959,14 točke. Za izvozno Slovenijo je nemško tovarniško naročilo boljši napovednik od newyorškega rekorda.

Vlagatelji v evrske obveznice so vztrajali pri drugačnem računu. Evrski desetletni donos je 2. julija po podatkih Trading Economics znašal 3,32 odstotka, 0,20 odstotne točke več kot leto prej, naklon krivulje pa se je v ponedeljek še povečal. Evropska centralna banka je januarja v prispevku na svojem blogu pojasnila, da večji naklon evrske krivulje v veliki meri izvira iz napovedane fiskalne ekspanzije, zlasti nemške, ki dviguje donose dolgih zapadlosti neodvisno od cene energije. Slovenski kreditojemalec bo posledico začutil pri obroku, šestmesečni Euribor je 3. julija ob 24-urnem zamiku objave stal pri 2,554 odstotka.

Nafta je v torek zjutraj ostala pri štirimesečnem dnu. Brent se je popravil na 72,51 dolarja, ameriška sorta WTI na 68,99 dolarja, oba pod odstotkom rasti, kaže Trading Economics. Zlato je izgubilo 0,63 odstotka na 4.138,68 dolarja za unčo, srebro 1,21 odstotka na 61,29 dolarja. Pocenili so se tudi baker, pšenica, premog in jeklo. Robert Yawger, direktor za energetske terminske pogodbe pri Mizuhu, je za Reuters dejal, da zalivski proizvajalci vse bolj kažejo priprave na cenovno vojno, potem ko je Savdski Aramco za avgust znižal prodajno ceno svoje ključne sorte za Azijo na 1,50 dolarja pod referenco Oman/Dubaj, največ po začetku Reutersovih zapisov leta 2003. Neil Crosby iz družbe Sparta Commodities je za Al Jazeero ocenil, da so Opečeve kvote kratkoročno tako rekoč brez pomena, potem ko so proizvajalke potrdile peto zaporedno mesečno zvišanje, za 188.000 sodčkov na dan.

Brentov ponedeljkov zaključek pri 71,99 dolarja je ostal pod predvojno poravnalno ceno 72,48 dolarja s 27. februarja, evrski desetletni donos pri 3,32 odstotka pa je višji kot pred letom.