Trgovci so po podatkih LSEG, ki jih je navedla agencija Reuters, vračunali 84-odstotno verjetnost, da bo Evropska centralna banka (ECB) 17. decembra tretjič letos dvignila obrestne mere, njena predsednica Christine Lagarde pa je dejala, da ECB prelivanja dražje energije v druge cene in plače še ne vidi. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega depozita po dvigih junija in septembra znaša 2,50 odstotka.
Inflacija v evrskem območju je septembra po končnih podatkih Eurostata, objavljenih v petek, dosegla 3,8 odstotka, inflacija brez energije pa je znašala 2,3 odstotka. Energija se je na letni ravni podražila za 18,9 odstotka in k inflaciji prispevala 1,71 odstotne točke, storitve, ki so se podražile za 3,2 odstotka, pa so prispevale 1,52 odstotne točke. Industrijska proizvodnja v evrskem območju se je avgusta po podatkih Eurostata glede na julij zmanjšala za 0,5 odstotka.
| OBRESTNE MERE ECB IN PRIČAKOVANJA ZA DECEMBER | ||
| ECB — OBRESTNA MERA ZA ODPRTO PONUDBO MEJNEGA DEPOZITA | ||
| Odločitev | Obrestna mera (%) | Sprememba (odstotne točke) |
| Pred 11. 6. 2026 | 2,00 | izhodišče |
| 11. 6. 2026 | 2,25 | +0,25 |
| 10. 9. 2026 | 2,50 | +0,25 |
| TRGI IN EKONOMISTI — ZASEDANJE 17. 12. 2026 | ||
| Kazalnik | Vrednost | Vir |
| Verjetnost dviga za 0,25 odstotne točke | 84 % | LSEG |
| Ekonomisti, ki pričakujejo dvig decembra | 64 od 73 | anketa Reuters |
| Ekonomisti, ki 29. 10. pričakujejo nespremenjene obrestne mere | 70 od 73 | anketa Reuters |
| Najvišja raven obrestne mere pri 2,75 % | 40 od 70 | anketa Reuters |
| Najvišja raven obrestne mere pri 3,00 % | 24 od 70 | anketa Reuters |
| Lider.si | Vir: ECB, Banco de España, Reuters (LSEG, anketa od 5. do 8. 10. 2026); pri obrestnih merah dvig označuje rdeča barva | ||
Lagarde je izjavo o prelivanju podala v sredo na dogodku televizije CNN med letnim zasedanjem Mednarodnega denarnega sklada v Bangkoku, je poročal Bloomberg, dodala pa je, da inflacija narašča predvsem, a ne izključno, zaradi cen energije. Po njenih besedah ECB ne more čakati, da bi bilo prelivanje povsem vidno, lahko pa ga predvidi in išče njegove prve znake, med drugim v kolektivnih pogajanjih o plačah.
Med 73 ekonomisti, ki jih je Reuters anketiral od 5. do 8. oktobra, jih 64 pričakuje dvig decembra. „ECB bo verjetno ostala na sedanji poti četrtletnih prilagoditev,“ je za Reuters povedal Jens Eisenschmidt, glavni ekonomist za Evropo pri banki Morgan Stanley. „Glavno tveganje je, da bo prišlo še do enega dviga, morda marca,“ je dodal. Bill Diviney, vodja makroekonomskih raziskav pri nizozemski banki ABN Amro, je 9. oktobra v analizi na spletišču banke zapisal, da pričakuje dvig decembra, zadnji dvig pa marca 2027.
| KAJ OD ECB PRIČAKUJEJO ANALITIKI | ||
| POGLEDI NA NASLEDNJE ODLOČITVE | ||
| Ustanova | Ocena | Kje |
| Morgan Stanley | dvig decembra, tveganje še enega dviga marca | za Reuters |
| ABN Amro | dvig decembra, zadnji dvig marca 2027 | analiza, 9. 10. 2026 |
| Société Générale | tržne obrestne mere deloma opravljajo delo namesto ECB | za Reuters |
| Olli Rehn, član Sveta ECB | zvišanje dolgoročnih obrestnih mer upočasnjuje rast | Helsinki, 6. 10. 2026 |
| Lider.si | Vir: Reuters, ABN Amro | ||
Anatoli Annenkov, višji ekonomist za Evropo pri banki Société Générale, je za Reuters ocenil, da so tržne obrestne mere opazno zrasle in deloma opravljajo delo namesto ECB. Član Sveta ECB Olli Rehn je 6. oktobra v Helsinkih po poročanju Reutersa dejal, da zvišanje dolgoročnih obrestnih mer prispeva k upočasnitvi gospodarske rasti.
Svet ECB bo o obrestnih merah naslednjič odločal 29. oktobra. Inflacija v Sloveniji je septembra po podatkih Eurostata znašala 3,7 odstotka, avgusta pa 3,4 odstotka.













