Tri bilijone dolarjev obveznosti zunaj bilanc podrlo čipe od New Yorka do Seula

Devet največjih ameriških tehnoloških družb ima za tri bilijone dolarjev obveznosti, ki jih njihove bilance ne pokažejo, kar je petkratnik naložb v osnovna sredstva, ki so jih iste družbe prijavile v zadnjem poročanem letu. Filadelfijski indeks polprevodnikov je v torek izgubil 5,4 odstotka, korejski Kospi pa je v sredo zjutraj izgubljal do 6,8 odstotka.

Številka izhaja iz analize opomb k zadnjim vloženim poročilom, ki jo je pri družbah Alphabet, Amazon.com, Meta Platforms, Microsoft, Oracle, Nvidia, Broadcom, SpaceX in Advanced Micro Devices opravil časnik Wall Street Journal. Naložbe teh družb v osnovna sredstva so v zadnjem poročanem letu znašale okoli 600 milijard dolarjev, obveznosti zunaj bilanc pa dosegajo približno trikratnik vsega, kar dolgujejo iz obstoječih najemov in dolgoročnih posojil.

Družba Yardeni Research je za Bloomberg ocenila, da trg vse bolj skrbi porast zadolževanja največjih ponudnikov računalniške zmogljivosti v oblaku. Donosnost ameriške tridesetletne državne obveznice se je v torek med sejo povzpela nad 5,33 odstotka in dosegla najvišjo raven v 19 letih, desetletna pa je ostala pri približno 4,73 odstotka. Po navedbah agencije Reuters visoke donosnosti državnih obveznic znižujejo sedanjo vrednost prihodnjih tehnoloških dobičkov in zvišujejo stroške zadolževanja podjetij.

Micron Technology je po podatkih agencije Reuters izgubil sedem odstotkov, potem ko je v prejšnjih petih sejah pridobil skoraj 18 odstotkov. Sandisk je padel za devet odstotkov, Western Digital za 7,4 odstotka, Seagate Technology za več kot devet odstotkov, Marvell Technology pa za skoraj osem odstotkov. Sklad Roundhill Memory ETF se je po petih zaporednih rasteh pocenil za 8,8 odstotka. Nvidia je izgubila 2,3 odstotka, Meta Platforms pa tri odstotke.

„Nič ne zlomi zagona rasti tako kot dvig obrestnih mer, danes za to dobivate dokaz,“ je za agencijo Reuters povedal Tony Welch, glavni naložbeni direktor družbe SignatureFD. Naraščajoče donosnosti po Welchevi oceni kažejo, da je politika ameriške centralne banke preveč ohlapna za razmere v gospodarski rasti in inflaciji.

Indeks S&P 500 je zdrsnil za 0,69 odstotka na 7.691,76 točke in tretjo sejo zapored končal v rdečem, tehnološki Nasdaq Composite je izgubil 1,33 odstotka in končal pri 26.289,71 točke, Dow Jones pa je s 116,38 točke izgube pristal pri 53.343,40 točke. Vlagatelji so se preusmerili v obrambne panoge, zdravstvo je pridobilo 1,6 odstotka, osnovna potrošnja pa 1,1 odstotka.

Donosnost nemške desetletne obveznice se je zvišala za več kot bazično točko na 3,2610 odstotka, najvišje po aprilu 2011, nemška tridesetletna je dosegla najvišjo donosnost po letu 2011, francoska tridesetletna po letu 2008, japonska desetletna pa je bila najvišje v treh desetletjih. „Razprodaja odraža več kot zgolj inflacijska pričakovanja,“ je za agencijo Reuters povedal Geoff Yu, višji strateg za trge v regiji EMEA pri banki BNY. Po oceni Geoffa Yuja realne donosnosti rastejo, ker vlade izdajajo več dolga, povpraševanje pokojninskih skladov slabi, zasebni vlagatelji pa postajajo občutljivejši na ceno.

Evropski indeks STOXX 600 je končal 0,69 odstotka nižje pri 651,90 točke in imel najslabši dan v skoraj mesecu dni. Nemški DAX je izgubil 0,80 odstotka in pristal pri 26.128,36 točke, 445,14 točke pod rekordom 26.573,50 točke iz prejšnje srede. Francoski CAC 40 je padel za 0,82 odstotka na 8.509,36 točke, italijanski FTSE MIB za 1,06 odstotka na 53.017,84 točke, evrski EURO STOXX 50 za 0,95 odstotka na 6.468,17 točke, britanski FTSE 100 pa je pridobil 0,07 odstotka in končal pri 10.728,04 točke.

Najbolj se je pocenil tehnološki sektor, za 2,5 odstotka. Delnice družbe Infineon so se pocenile za 7,6 odstotka, delnice proizvajalca opreme za čipe Aixtron za 8,8 odstotka, delnice družbe ASML Holding pa za 4,9 odstotka. Energetika je ob nafti na trotedenskem vrhu pridobila 0,4 odstotka, zdravstvo pa 1,2 odstotka. Nemški inštitut ZEW je v torek sporočil, da se je razpoloženje vlagateljev v avgustu zvišalo na 34,2 točke.

„Trgi se osredotočajo na vprašanje, ali lahko Evropa pred zimo napolni skladišča plina po sprejemljivih cenah. Trenutne zaloge in stroški ostajajo ključni vir negotovosti,“ je za agencijo Reuters povedal Gordon Kerr, evropski makro strateg pri bonitetni agenciji KBRA.

Korejski Kospi je po poročanju agencije Bloomberg v sredo izgubljal do 6,8 odstotka, preden je del izgube nadoknadil. Delnici družb Samsung Electronics in SK Hynix sta izgubljali več kot osem odstotkov, delnica japonske Kioxie do 11 odstotkov, delnica tajvanskega TSMC pa skoraj dva odstotka. Bloombergov kazalnik azijskih polprevodniških družb se je znižal za 3,2 odstotka. Japonski Nikkei 225 je dopoldne izgubljal 2,6 odstotka, indeks Shanghai Composite 1,97 odstotka, šenzenski indeks pa 3,97 odstotka. Nafta Brent se je v sredo zjutraj gibala okoli 91,5 dolarja za sod in se dražila četrto sejo zapored, ameriška WTI okoli 85,5 dolarja, unča zlata pa je kotirala pri 4.346 dolarjih.

Na ameriških borzah je v torek lastnika zamenjalo 14,86 milijarde delnic, povprečje zadnjih dvajsetih sej pa znaša 16,88 milijarde. Indeks pričakovane nihajnosti VIX je zrasel za 0,65 točke na 15,84 točke, najvišje po 4. avgustu. Nemški, francoski in evrski referenčni indeksi so na dan, ko so ameriška, nemška in japonska krivulja dosegle večdesetletne vrhove, izgubili manj kot odstotek. Ed Yardeni, predsednik družbe Yardeni Research, je v pismu strankam zapisal, da ni razloga za paniko, poroča televizija CNBC. Ostaja pri oceni, da se lahko donosnost ameriške desetletne obveznice giblje v razponu med štirimi in petimi odstotki brez škodljivih posledic za gospodarstvo in dobičke podjetij.

Družba Meta Platforms je konec junija razkrila 347 milijard dolarjev obveznosti iz najemov, ki se še niso začeli. Pri vseh devetih družbah, ki jih je pregledal časnik Wall Street Journal, so obljubljena plačila iz takšnih najemov dosegla 1,2 bilijona dolarjev, približno štirikrat več kot leto prej.