Trije dnevi rasti ne izbrišejo novembrskih izgub

Ameriški borzni indeksi so v torek tretji dan zapored končali v zelenem, podprti s pričakovanji, da bo centralna banka decembra znova znižala obrestne mere. Dow Jones je pridobil 664 točk, S&P 500 je dodal skoraj odstotek, tehnološki Nasdaq pa je kljub turbulencam okoli svojih največjih zvezd vseeno uspel zaključiti dan s skromnim, a pozitivnim rezultatom.

Toda trije zaporedni dobri dnevi ne morejo prikriti dejstva, da je bil november za Wall Street mesec za pozabo. S&P 500 in Dow sta še vedno približno odstotek pod ravnjo z začetka meseca, Nasdaq pa je izgubil skoraj tri odstotke. Vlagatelji, ki so se navadili na skoraj neprekinjeno vožnjo navzgor, zdaj dvomijo, ali so preveč verjeli v prihodnost umetne inteligence.

V središču te negotovosti je, kot običajno, Nvidia. Podjetje, katerega čipi poganjajo revolucijo generativne inteligence, je v torek izgubilo več kot dva odstotka vrednosti. Razlog? Novica, da Meta razmišlja, da bi Nvidiinim procesorjem obrnila hrbet in prešla na Googlove TPU čipe. Že sama misel, da bi Zuckerbergov imperij lahko kupoval silicij od konkurence, je zadostovala, da se je omajalo zaupanje v podjetje, ki je do nedavnega delovalo nepremagljivo.

Alphabetu, Googlovi matični družbi, ta razvoj dogodkov očitno ustreza. Delnice tehnološkega velikana so prebile zgodovinsko mejo 300 dolarjev in podjetje se zdaj približuje tržni vrednosti štirih bilijonov dolarjev. Google je tiho, brez velikega pompa, prehitel skoraj vse iz slavne skupine Veličastne sedmerice. Medtem ko so drugi padli pod težo visokih pričakovanj, je iskalniški velikan nadaljeval z gradnjo lastne infrastrukture za umetno inteligenco, trg pa je to končno začel nagrajevati.

Daleč od blišča tehnološkega sektorja je ameriška trgovina na drobno poslala spodbudne signale. Best Buy, veriga, ki jo mnogi že leta odpisujejo kot žrtev spletne prodaje, je objavila rezultate nad pričakovanji in zvišala napoved za preostanek leta. Kupci so se, kot kaže, vrnili v trgovine po nove računalnike, konzole in pametne telefone. Abercrombie & Fitch, blagovna znamka življenskega sloga, ki je pred desetletjem delovala kot ostanek preteklosti, je poročala o rasti prihodkov in dobičku, ki je presegel napovedi analitikov. Delnice so v enem dnevu poskočile za več kot trideset odstotkov, kar je redek prizor za podjetje iz sveta mode.

Na drugi strani Atlantika so evropske borze sledile ameriškemu optimizmu, čeprav z odmerkom previdnosti, ki je postal zaščitni znak stare celine. Londonski FTSE je dodal 0,78 odstotka in zaključil pri 9.609 točkah, frankfurtski DAX je zrasel za 0,95 odstotka na 23.460, pariški CAC pa je okrepil za 0,83 odstotka na 8.025 točk. Vseevropski Stoxx 600 je dan končal s solidno rastjo 0,9 odstotka.

Posebno pozornost je pritegnilo okrevanje proizvajalcev orožja, ki so v zadnjem tednu šli skozi pravo nevihto. Po novici, da je Ukrajina pristala na okvir ameriškega mirovnega načrta, je nemški Rheinmetall, eden največjih evropskih proizvajalcev tankov in artilerijskega streliva, zrasel za 1,7 odstotka. Še eno nemško podjetje, Renk, specializirano za proizvodnjo prenosnih sistemov za vojaška vozila, je poskočilo za 4,6 odstotka. Vlagatelji, ki so stavili na dolgotrajno vojno, zdaj preračunavajo pozicije. Mir bi, čeprav dobrodošel, lahko pomenil manj naročil za evropsko obrambno industrijo, ki je ravno začela cveteti.

Tehnološki sektor v Evropi ostaja nestabilen. Nizozemska proizvajalca opreme za čipe, ASML in ASMI, nihata iz dneva v dan, sledita vsakemu gibu svojih ameriških partnerjev in konkurentov.

Prihaja ameriški dan zahvalnosti, kar pomeni skrajšan trgovalni teden in nižje obsege. Trgi bodo v četrtek mirovali, v petek pa bodo delovali le do poldneva. To je tradicionalno čas, ko se velike odločitve odlagajo.

Negotovost glede vzdržnosti visokih cen tehnoloških delnic, odločitev centralne banke v decembru in posledice morebitnega miru v Ukrajini za evropsko obrambno industrijo bodo ostale glavne teme tudi v prihodnjih tednih. Za zdaj Wall Street uživa v kratkem predahu, november pa počasi odhaja v zgodovino kot mesec, v katerem so morali tudi največji optimisti zastati in premisliti.