Trump pokopal premirje z Iranom, nafta v nekaj urah poskočila za šest odstotkov

Severnomorska nafta brent se je v sredo v nekaj urah podražila za šest odstotkov in dopoldne dosegla 78,8 dolarja za sod, najvišjo raven po sredini junija, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump premirje z Iranom razglasil za končano. “Zame je konec. Nočem več imeti opravka z njimi,” je dejal na novinarski konferenci z generalnim sekretarjem zveze NATO Markom Ruttejem ob robu vrha v Ankari. Pogajalcem dovoljuje nadaljevanje pogovorov, vendar jih je označil za izgubo časa.

Trg je v treh tednih po podpisu junijskega memoranduma premijo za geopolitično tveganje skoraj povsem izločil iz cene; sredin skok jo vrača. Za nadaljnje gibanje cene bo od Trumpove retorike pomembnejše vprašanje, ali bo krhko okrevanje plovbe skozi Hormuško ožino preživelo najhujši dan napadov po sklenitvi dogovora. Podatki s fizičnega trga za zdaj ne kažejo panike.

V torek so bile v ožini in ob omanski obali zadete tri trgovske ladje, med njimi katarski tanker za utekočinjeni zemeljski plin Al Rekayyat, na katerem je po zadetku v strojnico izbruhnil požar, po poročanju agencije Reuters pa mu je grozila eksplozija, in savdski supertanker Wedyan. Ameriško centralno poveljstvo je ponoči sporočilo, da je v odgovor zadelo več kot 80 iranskih ciljev, med njimi obalne radarske postaje, protiladijske raketne zmogljivosti in plovila revolucionarne garde. Ta je nato napadla ameriški oporišči v Bahrajnu in Kuvajtu, iransko zunanje ministrstvo pa je v izjavi ameriške napade označilo za hudo kršitev memoranduma.

Najgloblji rez v dogovor je prišel iz Washingtona brez ene same rakete. Ameriško finančno ministrstvo je še v torek preklicalo dovoljenje za prodajo iranske nafte, ki ga je Teheran dobil s podpisom memoranduma 17. junija in ki mu je prvič po letih omogočalo uradno prodajo za ameriške dolarje. Brett Erickson iz svetovalne družbe Obsidian Risk Advisors je v objavi na omrežju X preklic označil za popolno uničenje memoranduma, ker so bila prav ta dovoljenja edina oprijemljiva koncesija, ki jo je Teheran vnaprej prejel v zameno za odprtje ožine.

Pomorski informacijski center pod vodstvom ameriške mornarice je v torek oceno ogroženosti plovbe skozi ožino zvišal z “znatne” na “resno”, prvič po 15. juniju, z obrazložitvijo, da je namerno sovražno delovanje v trenutnih razmerah verjetno. Promet se je pred napadi opazno krepil; po podatkih analitične družbe Kpler je bilo čez konec tedna 108 potrjenih prehodov, 43 v petek, 34 v soboto in 31 v nedeljo, pred vojno pa je ožino dnevno prečkalo od 120 do 140 ladij.

Analitičarka družbe Capital.com Daniela Hathorn je v jutranji analizi za vlagatelje zapisala, da so obnovljene napetosti prekinile vse bolj samozadovoljno tržno pripoved in vlagatelje prisilile v ponovno oceno geopolitičnih tveganj. Strateg družbe Ortus Advisors Andrew Jackson je za ameriško poslovno televizijo CNBC po elektronski pošti ocenil, da Teheranu sklenitev dogovora ni v interesu, ker se njegov vzvod nad Trumpom z bližanjem novembrskih vmesnih volitev krepi, skok cen nafte in donosnosti obveznic pa po njegovih besedah povečuje verjetnost, da bo ameriška centralna banka zavzela bolj jastrebjo držo. Glavni ekonomist banke Berenberg Holger Schmieding v analizi, objavljeni v petek, vztraja pri nasprotni tezi: obe strani imata interes za zajezitev spopada, ker si Trump pred kongresnimi volitvami 3. novembra želi nizkih cen nafte, revolucionarna garda pa prihodkov od odprave sankcij.

Zadnji podatki s fizičnega trga podpirajo Schmiedingovo tezo. Družba Saudi Aramco je v ponedeljek ceno sorte Arab Light za azijske kupce znižala za 11 dolarjev na sod, na 1,50 dolarja pod referenčno vrednostjo Oman/Dubaj; nazadnje je to sorto s popustom prodajala med cenovnima vojnama v letih 2015 in 2020. Po podatkih analitične družbe Vortexa so se zaloge nafte na tankerjih, ki mirujejo vsaj sedem dni, v tednu do 3. julija povečale za 39 odstotkov na 112,1 milijona sodov. Analitik Saxo Bank Ole Hansen je v torek za agencijo Reuters dejal, da se v ceno vrača nekaj geopolitične premije, a da je ta v primerjavi s preteklimi meseci majhna. Goldman Sachs za zadnje četrtletje pričakuje brent pri povprečnih 80 dolarjih; v scenariju motenj, ki bi se zavlekle v leto 2027, konec leta nad 130 dolarji, ob hitrejšem okrevanju izvoza pa pod 70 dolarji.

Med redkimi zmagovalkami dneva so delnice naftnih družb, Shell je pridobil pet odstotkov, BP in Chevron več kot tri, evropski zemeljski plin pa se je podražil za 4,4 odstotka na 48,87 evra za megavatno uro. Ameriška sorta WTI je pridobila dobrih pet odstotkov in se približala 75 dolarjem, do zgodnjega popoldneva sta obe referenčni ceni del skoka oddali; brent je ob 14.15 po srednjeevropskem času kotiral pri 77,9 dolarja, dobrih 48 dolarjev pod aprilskim vrhom krize pri 126 dolarjih.