Trump se je s Putinom dogovoril za ruski dizel v ZDA, ki zagotavljajo polovico uvoza dizla v EU

Ruski dizel, ki ga Evropska unija ne sme uvažati od februarja 2023, se lahko po petkovi odločitvi ameriškega ministrstva za finance do 7. aprila 2027 prodaja in uvaža v ZDA, od koder je EU avgusta po podatkih Evropske komisije dobila polovico uvoženega dizla. Clayton Seigle, strateg za energetiko pri washingtonskem Centru za strateške in mednarodne študije (CSIS), je za tiskovno agencijo AP dejal, da dogovor med Trumpom in Putinom ne bo zadostoval za občutno znižanje cen v ZDA ali Evropi.

Urad za nadzor tujega premoženja (OFAC) pri ameriškem ministrstvu za finance je izdal splošno licenco št. 135, ki dovoljuje prodajo, dostavo, raztovarjanje in uvoz dizla ruskega izvora in ne določa najvišje cene. Predsednik Donald Trump je na družbenem omrežju Truth Social zapisal, da bo Rusija takoj dobavila več kot 300.000 ton dizla, novembra 500.000 ton, nato milijon ton, kmalu zatem pa še tri milijone ton, odvisno od stanja ruskih rafinerij. Prvih 300.000 ton po izračunu agencije Reuters ustreza približno 2,25 milijona sodov, ZDA pa po njenih podatkih izvažajo okoli 1,5 milijona sodov dizla na dan. Prva ruska dobava je tako manjša od dvodnevnega ameriškega izvoza dizla.

OFAC je licenco izdal teden dni po tem, ko so se voditelji skupine G7 2. oktobra po ameriški grožnji s prepovedjo izvoza dizla dogovorili, da bodo prek Mednarodne agencije za energijo v štirih mesecih na trg sprostili 100 milijonov sodov dizla in drugih naftnih rezerv ter da med seboj ne bodo uvajali prepovedi izvoza energentov. Tako je zapisano v skupni izjavi, ki jo je objavil urad francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Analitiki družbe Oxford Economics so po poročanju časnika The National ocenili, da bi popolna ameriška prepoved izvoza veleprodajne cene dizla v Evropi zvišala za 40 do 50 odstotkov. Nekatere evropske države so po zapisniku sestanka veleposlanikov EU z 2. oktobra, ki ga navaja Politico, kot pogoj za sproščanje rezerv zahtevale, da ZDA ohranijo sankcije proti Rusiji. Evropske vlade so po poročanju istega medija pozneje pojasnile, da napovedano sproščanje večinoma zajema že sprejete zaveze.

Ruska vlada je sama prepovedala izvoz dizla, ladijskega goriva in drugih vrst plinskega olja za vse proizvajalce in prepoved 30. septembra podaljšala do 31. oktobra, potem ko so ukrajinski napadi z droni po navedbah portala Politico onesposobili skoraj polovico ruskih rafinerijskih zmogljivosti. Podpredsednik ruske vlade Aleksander Novak je po poročanju Radia Svobodna Evropa dejal, da je Moskva pripravljena dobave povečati že oktobra. Gregory Brew, višji analitik svetovalne družbe Eurasia Group, je na omrežju X zapisal, da napovedane količine niso velike in da bi Rusija morala odpraviti prepoved izvoza derivatov. Brez premora v ukrajinskih napadih si Brew tega težko predstavlja. Seigle je za AP ocenil, da dogovor predvsem povečuje ruske prihodke, ker Moskva prodaja poletni dizel, da bi sprostila skladišča za zimskega in arktičnega.

Trump je zapisal, da bodo cene dizla za Američane in ves svet hitro in rekordno padle. Po podatkih Reutersa so se ameriške terminske pogodbe za dizel po objavi pocenile za skoraj pet odstotkov na 4,64 dolarja za galono, cene dizla v ZDA pa so od začetka vojne z Iranom 28. februarja višje za 70 odstotkov. Michael Lynch iz ameriške raziskovalne ustanove Energy Policy Research Foundation je za AP dejal, da bi bil ruski dizel večinoma le preusmerjen od dosedanjih kupcev, ki bi morali gorivo kupiti drugje, zato bi cene ostale približno enake. Rory Johnston, raziskovalec naftnega trga in ustanovitelj spletišča CommodityContext.com, je na omrežju X dogovor označil za povsem nepomemben in opozoril, da Rusija, kadar njene rafinerije niso tarča napadov, običajno izvaža precej več dizla. Jim Mitchell, analitik svetovalne družbe Wood Mackenzie, je za Reuters dejal, da dogovor ni rešitev, je pa dodaten vir ponudbe na zelo napetem trgu dizla.

Ameriška licenca evropskih pravil ne spreminja. EU od 5. februarja 2023 prepoveduje uvoz naftnih derivatov ruskega izvora, od 21. januarja 2026 pa na podlagi 18. svežnja sankcij tudi uvoz derivatov, ki jih tretje države proizvedejo iz ruske surove nafte. ZDA so po uredbi Sveta (EU) št. 833/2014 med partnerskimi državami, za katere uvozniku ni treba dokazovati izvora surove nafte.

Pred vojno z Iranom je ameriški izvoz dizla v Evropo po podatkih S&P Global Commodities at Sea znašal 250.000 sodov na dan, v tretjem četrtletju pa naj bi dosegel 360.000 sodov na dan. Evropa je pred vojno iz držav Perzijskega zaliva uvažala od 200.000 do 300.000 sodov dizla na dan oziroma približno desetino celotnega uvoza, te dobave pa so se po navedbah S&P Global od takrat skrčile. Povprečna cena dizla v EU je konec septembra dosegla rekordno raven 2,24 evra za liter, februarja pred vojno pa je znašala 1,59 evra, je na podlagi tedenskega naftnega biltena Evropske komisije poročala francoska tiskovna agencija AFP. Tiskovna predstavnica Komisije Anna-Kaisa Itkonen je 1. oktobra na novinarski konferenci v Bruslju dejala: „V EU trenutno ni pomanjkanja dizla.“ Razmere je označila za krizo cenovne dostopnosti.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dogovor na omrežju X označil za šibko odločitev močnih partnerjev in zapisal: „Darila Putinu ne bodo prinesla ne miru ne koristi civiliziranemu svetu.“ Posebni predstavnik ruskega predsednika za naložbe in gospodarsko sodelovanje Kiril Dmitrijev je na družbenih omrežjih zapisal, da se bo rusko-ameriško sodelovanje v energetiki in gospodarstvu nadaljevalo v korist svetovnih trgov. Dmitrijev je po navedbah virov agencije Reuters septembra med obiskom v Washingtonu ameriške uradnike prosil za izvozne licence za vse velike ruske naftne družbe. Ukrajinski pooblaščenec za sankcije Vladislav Vlasjuk je za Radio Svobodna Evropa dejal, da licenca spodkopava Trumpovo trditev, da so cene dizla zvišali ukrajinski napadi na ruske rafinerije. Po Vlasjukovih besedah jih je predvsem zvišala vojna z Iranom. Antonino Alì, profesor na Univerzi v Trentu, je v analizi na spletišču dirittoue.info opozoril, da dogovor ne določa najvišje cene, na kateri je temeljila cenovna kapica G7. Zaveznice ZDA bi po njegovi oceni lahko postale manj pripravljene sodelovati v režimu sankcij, ki se izvaja selektivno.

Licenca je po oceni portala Politico najnovejši poskus Trumpove administracije, da pred novembrskimi vmesnimi volitvami zajezi rekordne cene dizla. Trump je 5. oktobra z izvršnim ukazom do konca leta odložil plačilo zvezne trošarine na dizel in dovolil, da se neobdavčeni obarvani dizel, namenjen kmetijskim in gradbenim strojem, uporablja tudi v cestnem prometu, je sporočila Bela hiša. Zvezna trošarina na dizel po navedbah ameriškega kmetijskega združenja American Farm Bureau Federation znaša nekaj več kot 24 centov na galono oziroma okoli šest ameriških centov na liter. Slovenska trošarina na dizel po podatkih Ministrstva za infrastrukturo in energetiko znaša 0,33 evra na liter in je več kot petkrat višja od ameriške zvezne, kaže izračun portala Lider.si pri tečaju med 1,10 in 1,20 dolarja za evro. Najvišja dovoljena cena dizla v Sloveniji je po objavi ministrstva do 12. oktobra 1,883 evra za liter.