Trumpove carine so Slovenijo stale 1,1 odstotka BDP, EU pa je ponoči pristala na nove

Slovenija je lani izgubila 830 milijonov dolarjev izvoza v ZDA, po podatkih Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD) večinoma zato, ker so Lek, Krka in drugi proizvajalci zdravil vpeti v švicarsko dobavno verigo. Washington je na švicarske farmacevtske izdelke naložil carine, ki skupaj z dajatvami na kovine presegajo 15-odstotno zgornjo mejo iz dogovora Turnberry. V noči na sredo je Evropski parlament po petih urah pogajanj s Svetom EU pristal na zakonodajo, ki odpravlja evropske carine na ameriški uvoz. Ameriška 15-odstotna dajatev na evropsko blago ostaja.

Farmacevtski izdelki predstavljajo več kot 41 odstotkov slovenskega blagovnega izvoza. Krka odkupuje lastne delnice in signalizira zaupanje uprave v lastno vrednotenje, Lek raste v okviru Novartisovega sistema. Oba sta odvisna od washingtonskih odločitev, na katere Ljubljana nima vpliva. EBRD je izmerila, da je padec enakovreden 1,1 odstotku slovenskega BDP. Nobena druga država v državah, ki jih banka pokriva, ni izgubila primerljivega deleža.

Dogovor Turnberry je ta položaj ustvaril. Donald Trump in Ursula von der Leyen sta ga sklenila 27. julija lani na Trumpovem golfišču na Škotskem. EU odpravlja carine na ameriške industrijske izdelke. ZDA na evropske ohranjajo 15 odstotkov. EU se je zavezala tudi k 600 milijardam dolarjev naložb v ZDA in k nakupu 750 milijard dolarjev ameriške energije. Tedanji madžarski premier Orbán je ob podpisu izjavil, da je “Trump von der Leynovo pojedel za zajtrk”. Tedanji francoski premier Bayrou je govoril o “podreditvi”.

Bernard Hoekman, direktor globalnih ekonomij na Evropskem univerzitetnem inštitutu v Firencah, je v aprilski analizi za EU Perspectives vprašal: “V kakšnem svetu je smiselno, da sprejmemo, da nam eden največjih trgovinskih partnerjev enostransko dvigne carine na 15 odstotkov?” Hoekman za dogovor pravi, da je “vaja omejevanja škode”, nič več. Brez dogovora bi bile carine 30 odstotkov.

Deset mesecev EU ni izpolnila svojega dela. Parlament je januarja zamrznil zakonodajo zaradi Trumpovih zahtev po Grenlandiji, februarja zaradi razveljavitve globalnih tarif na vrhovnem sodišču ZDA. Marca je sprejel pogajalsko pozicijo s 417 glasovi za. Zahteval je, da Washington najprej dokaže spoštovanje dogovora, preden EU zniža carine. Vgradil je možnost zamrznitve ob kršitvah. Določil je samodejno prenehanje koncesij marca 2028. Bernd Lange, predsednik odbora za trgovino in glavni pogajalec, je pred torkovim trilogom za EUobserver povedal, da “potrebujemo zagotovila, da carine ne bodo presegle 15 odstotkov”.

Zagotovil ni dobil. Države članice so zavrnile pogoj predhodnega spoštovanja s strani ZDA. Rok za samodejno prenehanje so premaknile z marca 2028 na konec 2029. Komisija je dobila možnost suspenzije carinskih preferencij do konca leta, če ZDA ohranijo carine nad 15 odstotki na izdelke z vsebnostjo jekla in aluminija, kot so vetrne turbine in hladilniki. Splošna suspenzija ob kršitvah je ostala v tekstu, a v omiljeni obliki. Diplomatski vir je za Euronews pred trilogom povedal, da “ne vidi, kako bi se parlament vrnil v plenarno zasedanje praznih rok”. Socialdemokrati so bili skeptični, da bo trilog prinesel dogovor. EPP je pritisnila v nasprotno smer. Željana Zovko je za Euronews pred pogajanji izjavila: “Želimo, da ta dogovor steče čim prej, brez pogojevanja.”

Ciprski trgovinski minister Michael Damianos je ob 2. uri zjutraj sporočil: “Danes Evropska unija izpolnjuje svoje zaveze.” Hrvaška evroposlanka Željana Zovko (EPP) je na omrežju X zapisala, da je “Evropa preprečila škodljivo zaostritev”. Komisar Šefčovič: “EU drži besedo in obenem brani svoje interese.”

Ob sklenitvi dogovora julija lani je Kristina Clifton iz Commonwealth Bank of Australia prebrala pogoje za Reuters: 15-odstotna carina na evropsko blago, prisiljeni nakupi ameriške energije in nič povračilnih carin. “To ni pogajanje,” je ocenila. “To je Art of the Deal.”

Rok za uveljavitev je 4. julij. Trump je 7. maja zagrozil z dvigom carin na evropske avtomobile s 15 na 25 odstotkov, če EU ne izpolni zavez do takrat. Grožnjo je usmeril tudi proti Nemčiji, katere kancler Merz je kritiziral vojno v Iranu. Evropsko avtomobilsko združenje ACEA je pred trilogom opozorilo, da so evropski proizvajalci leta 2025 v ZDA izvozili 670.000 vozil v vrednosti 31 milijard evrov, in da evropska podjetja v ZDA letno izdelajo še 830.000 avtomobilov, od katerih polovico izvozijo naprej.

EY v marčevski napovedi ocenjuje, da bodo tarife evrskemu BDP odrezale pol odstotne točke. ECB napoveduje rast le 0,9 odstotka za evrsko območje v letu 2026, z negativnim prispevkom neto izvoza. Izvoz predstavlja 80 odstotkov slovenskega BDP. Malo katero evropsko gospodarstvo je bolj izpostavljeno spremembam v carinski politiki.

Od julija lani je Washington vsaj štirikrat kršil pogoje lastnega dogovora. Nekdanji šef evropske diplomacije Josep Borrell je večkrat ponovil, da je bil “dogovor od začetka nepravičen”. Končno glasovanje v Evropskem parlamentu bo sredi junija. Rok 4. julij je izvedljiv. Toda od julija lani ni minilo niti eno četrtletje, v katerem Trump ne bi zagrozil z novimi carinami na blago, za katero je že sklenil dogovor.