Umetna inteligenca je obljubila cenejšo programsko opremo, podjetja plačujejo do tretjine več

Programska oprema je letos za širokim trgom zaostala najbolj po poku balona dot-com. V enem samem februarskem dnevu je z borz izpuhtelo okoli 285 milijard dolarjev njene vrednosti. Padcu je sledil skoraj enako silovit odboj. Umetna inteligenca res ruši temelj, na katerem stoji prodaja programske opreme, in za najšibkejše ponudnike je to usodno. Za velike je učinek zaenkrat nasproten, pogodbe znova sestavljajo okoli agentov in strankam zaračunavajo več. Vprašanje je, kdo bo pobral vrednost, ki jo ustvari umetna inteligenca, ponudnik programa, lastnik modela ali kupec.

Ponudniki že desetletja zaračunavajo po uporabniku, več zaposlenih pomeni več licenc. Kdor je zaposlil sto prodajalcev, je kupil sto licenc za sistem za upravljanje strank. Programski agenti to enačbo prekinejo. Ne prijavljajo se z geslom in se ne pojavijo v nadzorni plošči licenc, opravijo pa delo, za katero je prej sedelo deset ali dvajset ljudi. „Če deset agentov opravi delo stotih prodajalcev, ne potrebuješ sto licenc Salesforcea, potrebuješ deset,” je zapisal Jason Lemkin, ustanovitelj skupnosti SaaStr in eden najvplivnejših glasov panoge. „Agentski sistemi bodo izrinili ponudnike programske opreme in sistemov ERP. Trg je to pravkar dojel,” je dejal Bill Vass, tehnološki direktor pri Booz Allen. Anthropicovo orodje Claude Cowork je postalo simbol premika. Programske opreme ne pomaga uporabljati, upravlja jo samo.

Sodba trga je bila pretirana. Grožnja je bolj vidna v razpoloženju kot v poslovnih izkazih. Salesforce je poslovno leto sklenil z 41,5 milijarde dolarjev prihodkov in 12-odstotno rastjo, ServiceNow je naročninske prihodke v zadnjem četrtletju povečal za 21 odstotkov. Borzni sklad IGV, ki sledi ameriški programski opremi, je od aprilskega dna pridobil približno 36 odstotkov. Indeks ameriške programske opreme se je s skoraj 40-kratnika pričakovanih dobičkov spustil na približno 21-kratnik, Salesforce na manj kot 13-kratnik, čeprav njegovo desetletno povprečje znaša 45. Orlando Bravo, soustanovitelj sklada Thoma Bravo in eden največjih vlagateljev v programsko opremo, je priznal, da so pri nekaterih podjetjih nižja vrednotenja povsem upravičena. Brian Kersmanc iz sklada GQG Partners je dogajanje opisal kot gozdni požar, ki počisti podrast, dokler se ne pokaže, katera drevesa so najmočnejša.

Preobrat se dogaja v načinu zaračunavanja. Ponudniki opuščajo ceno na uporabnika in prehajajo na plačilo po porabi ali rezultatu. Podjetje Gartner ocenjuje, da bo do leta 2030 vsaj 40 odstotkov porabe za poslovno programsko opremo prešlo na tovrstne modele, delež prihodkov od licenc na uporabnika pa naj bi se znižal z 21 na 15 odstotkov. Kupec kratkoročno ne plača manj. Analitiki podražitev ob podaljšanju pogodbe imenujejo davek na umetno inteligenco, dvig od 20 do 37 odstotkov, ko ponudniki obstoječim paketom dodajo agentske funkcije. Med prehodom podjetja pogosto plačujejo dvakrat, za licence zaposlenih in za porabo agentov. Račun se zniža šele, ko podjetje dejansko zmanjša število zaposlenih, česar se večina še ne loteva.

Evropski prvak SAP se je v zadnjem letu na borzi razpolovil, njegov izvršni direktor Christian Klein pa je marca napovedal najkorenitejšo spremembo poslovnega modela po prehodu v oblak. SAP opušča ceno na uporabnika in prehaja na zaračunavanje po porabi umetne inteligence. Na majski konferenci je podjetje predstavilo Autonomno podjetje, zbirko več kot dvesto agentov, ki naj bi vodili procese v financah, nabavi, kadrih in oskrbni verigi. Njegov novi vmesnik Joule naj bi postopoma nadomestil krmarjenje po posameznih zaslonih, uporabnik pa se s sistemom pogovarja, ne klika več po njem. „Pri ključnih procesih naših strank skoraj pravilno ni dovolj dobro,” je dejal Klein in kot prednost SAP izpostavil nadzor nad podatki in procesi.

SAP svoje agente poganja tudi z Anthropicovim modelom Claude, kar odpira vprašanje, kdo v tej verigi zasluži največ. Ponudnik programske opreme obvladuje podatke, procese in pravila, lastnik modela pa inteligenco, ki jih poganja, in se z orodji, kot je Claude Cowork, vse bolj vriva v sam sloj aplikacij. Stranke zaenkrat oklevajo. Po podatkih nemškega združenja uporabnikov SAP le trije odstotki strank uporabljajo Joule v proizvodnji, več kot tri četrtine umetne inteligence v okolju SAP pa poganjajo rešitve drugih ponudnikov. Dostop do Joula je vezan na selitev v oblak, podpora za starejšo različico sistema pa se izteče konec leta 2027, kar več kot deset tisoč podjetij sili v odločitev, ki so jo doslej odlagala.

Slovenska podjetja z vsaj desetimi zaposlenimi so lani za najem oblačnih storitev odštela okoli 91,5 milijona evrov brez davka, od tega majhna 29,7 milijona, srednja 27,6 milijona in velika 34,1 milijona evrov. Skoraj polovica jih te storitve najema, delež se je v enem letu dvignil s 40 na 48 odstotkov, kažejo podatki državnega statističnega urada. Slovenski računi so zgoščeni ravno v vrstah programske opreme, ki jih agenti najbolj načenjajo. Med podjetji, ki najemajo naprednejše oblačne storitve, jih 19 odstotkov uporablja finančno-računovodske programe, desetina sisteme ERP in osem odstotkov sisteme za upravljanje odnosov s strankami, vse kategorije, kjer se cena vali po številu uporabnikov.

Umetno inteligenco uporablja 22 odstotkov podjetij, med velikimi pa 72, davek na prehod bo najprej stisnil digitalno najbolj napredni del gospodarstva. Slovenska podjetja, ki poslujejo na starejših sistemih SAP, se bližajo istemu robu leta 2027 kot nemški in avstrijski sosedje, dobiček domačega informacijskega sektorja pa je v zadnjem letu padel za enajst odstotkov. Finančnik, ki obnavlja pogodbo za sistem za kadre ali stranke, se ne pogaja več le o številu licenc, ampak o tem, koliko bo stala poraba agentov in kdo bo imel nadzor nad njihovim delom.

Trg je programski opremi napovedal konec, ta pa raste in svoje storitve draži.