Umetno inteligenco in avtomatizirane sisteme za upravljanje zaposlenih uporablja že 42 odstotkov anketiranih malih in srednje velikih podjetij ter srednje velikih družb v Evropi. Dodatnih 21 odstotkov jih načrtuje uvedbo v prihodnje, kaže najnovejša raziskava Eurobarometra, ki jo je 14. oktobra objavila Evropska komisija.
Podjetja umetno inteligenco uporabljajo predvsem pri storitvah za stranke in upravljanju odnosov s kupci. To področje je navedlo 47 odstotkov anketiranih podjetij. Sledita spremljanje uspešnosti in produktivnosti zaposlenih s 36 odstotki ter logistika, načrtovanje in razporejanje dela s 30 odstotki.
Večina anketiranih podjetij, 61 odstotkov, meni, da jim umetna inteligenca pomaga pri sprejemanju odločitev. Kar 75 odstotkov jih pričakuje, da bodo umetna inteligenca in avtomatizirani sistemi izboljšali kakovost dela.
Kljub temu odločitve večinoma ostajajo v rokah ljudi. Po podatkih raziskave jih 90 odstotkov podjetij sprejema ob človeškem nadzoru, popolnoma avtomatizirano odločanje pa uporablja le dva odstotka anketiranih.
Glavne ovire so stroški in pomanjkanje znanja
Širšo uporabo umetne inteligence zavirajo predvsem visoki stroški naložb, ki jih kot oviro navaja polovica podjetij. Sledita pravna negotovost, ki jo izpostavlja 49 odstotkov, in pomanjkanje strokovnega znanja, ki ga navaja 48 odstotkov podjetij.
Pomemben je tudi pomislek glede odločanja o zaposlenih. Skoraj polovica anketiranih podjetij ne zaupa umetni inteligenci oziroma avtomatiziranim sistemom pri odločitvah, povezanih z delovno silo.
Evropska komisija ob tem napoveduje zakon o kakovostnih delovnih mestih (Quality Jobs Act), ki naj bi podjetjem zagotovil jasnejša pravila, zaposlenim pa dodatno zaščito pri uporabi algoritmičnega upravljanja. Uporabo umetne inteligence na delovnem mestu že urejajo tudi evropska pravila o varstvu podatkov in akt o umetni inteligenci.
