Upokojenci z zagotovljeno pokojnino 826 evrov po pravilih Banke Slovenije ne bi dobili kredita

Upokojenec, ki prejema zagotovljeno pokojnino 826,15 evra in nima drugih dohodkov, od januarja pri banki ne bi več dobil posojila, če bi Banka Slovenije sprejela predlog, ki ga je v torek potrdil njen svet. Kreditojemalcu bi moralo po plačilu vseh obrokov vsak mesec ostati najmanj 840 evrov, 95 evrov več kot zdaj. Po avgustovskih podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) je zagotovljena pokojnina za 13,85 evra nižja od te meje. Ob januarskem preračunu jo je ZPIZ izplačal več kot 85.900 starostnim in invalidskim upokojencem ter več kot 3.300 prejemnikom družinske ali vdovske pokojnine. Guverner Primož Dolenc je na novinarski konferenci v sredo napovedal, da bo svet o predlogu po javnem posvetovanju dokončno odločil do konca leta.

Najnižji znesek, ki mora ostati kreditojemalcu, je ena od dveh zavezujočih omejitev, ki ju Banka Slovenije bankam predpisuje od julija 2023. Po drugi omejitvi obroki vseh posojil ne smejo preseči polovice neto dohodka. Kreditojemalca z nižjimi dohodki omejuje znesek, ki mu mora ostati, kreditojemalca z višjimi pa polovica dohodka. Za vsakega vzdrževanega družinskega člana mora kreditojemalcu ostati še znesek v višini denarne socialne pomoči. Lider.si je izračune pripravil za kreditojemalca brez vzdrževanih družinskih članov in drugih dohodkov, neto zneske pa pred odbitkom obveznega zdravstvenega prispevka.

Upokojenec z zagotovljeno pokojnino lahko danes odplačuje največ 81,15 evra obroka na mesec, po novem pravilu pa mu banka posojila ne bi smela odobriti. Pri 6,5-odstotni obrestni meri, ki je po podatkih Banke Slovenije blizu povprečja za nova potrošniška posojila, in petletnem anuitetnem odplačevanju lahko tak upokojenec danes najame posojilo v višini približno 4.150 evrov. Pod predlagano mejo bi ostala tudi starostna pokojnina v znesku 819,01 evra, ki jo prejema upokojenec s 40 leti pokojninske dobe in z najnižjo pokojninsko osnovo.

Pokojnino v pasu med zdajšnjo in predlagano mejo prejema več upokojencev kot zagotovljeno pokojnino. Januarja je med 700 in 800 evri bruto prejemalo pokojnino 121.721 upokojencev, kažejo podatki ZPIZ. Pokojnine so se od takrat v dveh uskladitvah zvišale skupaj za 5,24 odstotka. Za toliko se je povečala tudi zagotovljena pokojnina, s 785 na 826,15 evra. Zneski teh 121.721 pokojnin so se tako premaknili v razpon med 737 in 842 evri, ki se skoraj povsem prekriva s pasom med 745 in 840 evri. Avgusta je manj kot 700 evrov bruto prejemalo 90.330 upokojencev, ki že zdaj niso kreditno sposobni.

Zaposleni s polnim delovnim časom kreditne sposobnosti ne bi izgubil, ker je neto minimalna plača višja od 840 evrov. Minimalna plača letos znaša 1.481,88 evra bruto oziroma po izračunu Lider.si 1.031,27 evra neto. Zaposlenemu z minimalno plačo bi se najvišji obrok znižal z 286,27 na 191,27 evra oziroma za tretjino. Pri petletnem potrošniškem posojilu z obrestno mero 6,5 odstotka bi tak zaposleni lahko najel posojilo v višini približno 9.780 namesto 14.630 evrov. Za 95 evrov bi se najvišji obrok znižal vsakemu kreditojemalcu z neto dohodkom med 840 in 1.490 evri. Nad 1.490 evri je razlika manjša, pri 1.680 evrih pa je ni več. Povprečna lanska neto plača je po podatkih Statističnega urada RS znašala 1.602,05 evra. Zaposleni s tako plačo bi lahko odplačeval največ 762,05 evra obroka na mesec, 39 evrov manj kot zdaj.

Dolenc je na novinarski konferenci pojasnil, da so v Banki Slovenije pri določanju nove meje po ustaljeni metodologiji upoštevali izračun minimalnih življenjskih stroškov, ki ga je konec lanskega leta objavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, in napovedano inflacijo za leti 2026 in 2027. Inštitut za ekonomska raziskovanja jih je po naročilu ministrstva ocenil na 791,07 evra. Predlagana meja jih presega za 6,2 odstotka.

Nad 840 evrov bi zagotovljeno pokojnino dvignila že uskladitev za 1,7 odstotka. Banke letni dohodek ugotavljajo na podlagi vseh prejemkov, pri potrošniških posojilih do 5.000 evrov pa ga po pravilih Banke Slovenije smejo izračunati tudi na podlagi zadnje mesečne pokojnine, zato bi se pri manjših posojilih uskladitev upoštevala že ob prvem višjem izplačilu.

Hrvaška narodna banka ne predpisuje najnižjega zneska, ki mora ostati kreditojemalcu. Od julija lani obroke omejuje na 45 odstotkov dohodka pri stanovanjskih in 40 odstotkov pri drugih posojilih, bankam pa dovoljuje, da do petine obsega novih stanovanjskih in do desetine obsega drugih posojil odobrijo zunaj teh omejitev. Narodna banka Slovaške od neto dohodka najprej odšteje zakonski življenjski minimum kreditojemalca, zakonca in vzdrževanih otrok, za obroke pa dovoljuje največ 60 odstotkov preostanka.

Zdajšnji znesek 745 evrov velja od 1. julija 2023, ko je Banka Slovenije mejo kreditne sposobnosti ločila od minimalne plače. Centralna banka ga je decembra lani preverila in ohranila tudi za letošnje leto.