Lani je 33,3 odstotka prebivalcev Slovenije živelo v stanovanju ali hiši, ki je bila v zadnjih petih letih energetsko prenovljena. S tem se je Slovenija skupaj s Francijo uvrstila na tretje mesto med državami EU, za Nizozemsko (60,5 odstotka) in Dansko (34 odstotkov). Povprečje EU znaša 23,9 odstotka, kar pomeni, da Slovenija po podatkiih Eurostata evropsko povprečje presega za več kot devet odstotnih točk. Za primerjavo, v Avstriji ta delež znaša 31,5 odstotka, na Hrvaškem pa 17 odstotkov.
Eurostat med energetske prenove uvršča vse pomembnejše ukrepe, izvedene v zadnjih petih letih, od toplotne izolacije in zamenjave oken do prenove ogrevalnih sistemov, ne glede na to, kdo je prenovo financiral. K visokemu deležu v Sloveniji je verjetno pomembno prispeval tudi sistem subvencij Eko sklada, ki je v zadnjih letih podprl številne projekte energetske prenove.
Najnižji delež med državami EU ima Italija, kjer je bilo energetsko prenovljenih le 2,6 odstotka stanovanj. Sledita Malta s 7,8 odstotka in Grčija z 9,5 odstotka. Razlika med Slovenijo in Italijo je zato izrazita, saj je delež energetsko prenovljenih stanovanj v Sloveniji več kot dvanajstkrat višji.
Razlogov je več. Italija ima enega najbolj razdrobljenih stanovanjskih trgov v Evropi, velik del starejšega stanovanjskega fonda pa je v solastništvu več lastnikov, kar pogosto otežuje odločanje o prenovah. Poleg tega so postopki pridobivanja dovoljenj za gradbene posege praviloma dolgotrajni. K zmanjšanju obsega prenov je prispevalo tudi postopno ukinjanje subvencijske sheme Superbonus 110 med letoma 2023 in 2025. Slovenija je na drugi strani ohranila stabilnejši sistem spodbud prek Eko sklada in razmeroma enostaven postopek prijave, kar se odraža tudi v današnjih podatkih.
V EU v energetsko prenovljenih stanovanjih živi 25,6 odstotka ljudi, ki niso izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti, medtem ko je med socialno ranljivejšimi ta delež 17,4 odstotka.
V Sloveniji je razlika manjša. Med prebivalci, ki so izpostavljeni tveganju revščine ali socialne izključenosti, živi v energetsko prenovljenih stanovanjih 27,9 odstotka ljudi, med preostalim prebivalstvom pa 34,2 odstotka. Subvencijski programi so tako vsaj deloma dosegli tudi socialno ranljivejša gospodinjstva.
