V Sloveniji 165.600 praznih stanovanj brez davka, v Parizu 2.800 evrov na enoto

Statistični urad je ob zadnjem popisu stanovanj naštel do 165.600 nenaseljenih stanovanj v Sloveniji, njihovi lastniki pa iz tega naslova ne plačajo ničesar. Lastnik praznega stanovanja s 30 kvadratnimi metri v 17. pariškem okrožju bo januarja 2027 prejel odmerno odločbo za 1.400 evrov in leto pozneje za 2.800 evrov, je izračunala pariška mestna uprava.

Srednja cena prodanih stanovanj v Ljubljani je lani po podatkih Geodetske uprave prvič presegla 5.000 evrov na kvadratni meter. Stanovanje s 60 kvadratnimi metri je pri tej ceni vredno okoli 300.000 evrov. Po vancouvrskem modelu, kjer stopnja znaša tri odstotke ocenjene vrednosti, bi lastnik takega praznega stanovanja plačal približno 9.000 evrov na leto. Izračun izhaja iz srednje cene za leto 2025 in ne upošteva izjem. Irska davčna uprava je za stanovanje z vrednostjo 325.000 evrov, primerljivo z ljubljanskim, izračunala letno obveznost 2.331 evrov. Francoskega modela na slovensko stanovanje ni mogoče prenesti, ker je vezan na katastrsko najemno vrednost, ki je slovenske evidence ne vsebujejo.

Pariški mestni svet je 18. julija letos sprejel sklep, s katerim je stopnje obdavčitve praznih stanovanj dvignil na najvišjo raven, ki jo dovoljuje zakon. Davek na praznino stanovanjskih prostorov, uveden s 108. členom francoskega zakona o financah za leto 2026, začne veljati 1. januarja 2027 in nadomešča dve dosedanji dajatvi. Privzeti stopnji znašata 17 odstotkov katastrske najemne vrednosti v prvem letu praznine in 34 odstotkov od drugega leta naprej, občine v območjih s primanjkljajem stanovanj pa ju smejo dvigniti na 30 in 60 odstotkov. Prihodek po novem pripada občinam.

Pariz po podatkih francoskega statističnega urada Insee šteje 139.075 praznih stanovanj brez počitniških, približno desetino celotnega pariškega stanovanjskega fonda, z ukrepom pa cilja na vrnitev 20.000 enot na najemni trg. Izjeme za stanovanja, ujeta v zapuščinskih postopkih, obsežnih prenovah ali neuspešni prodaji, ostajajo v veljavi.

Amsterdam praznih stanovanj ne obdavčuje. Lastnik ali upravljavec stanovanja, ki je prazno več kot šest mesecev, mora praznino prijaviti občini, ta pa se z njim v dveh mesecih dogovori o ponovni naselitvi. Za stanovanje, primerno za bivanje, občina lahko določi dvomesečni rok za vselitev in najvišjo tržno najemnino, po kateri ga mora lastnik oddati. Kdor praznine ne prijavi, plača od 4.500 do 9.000 evrov globe na stanovanje, nižji znesek velja za fizične osebe, višji pa za poklicne najemodajalce.

Irska obdavčuje prazna stanovanja od leta 2022, stopnja pa se je od uvedbe več kot podvojila. Davek znaša sedemkratnik osnovne stopnje davka na nepremičnine za posamezno stanovanje, izogne pa se mu lastnik, čigar stanovanje je bilo v obračunskem obdobju naseljeno vsaj 30 dni. V Vancouvru, prvem kanadskem mestu s takim davkom, je delež praznih stanovanj po podatkih mestne uprave v referenčnem letu 2024 padel na 0,49 odstotka z 0,90 odstotka v letu 2017, ko je bil davek uveden. Število praznih enot je prvič padlo pod tisoč, davek pa je od uvedbe prinesel 194,3 milijona kanadskih dolarjev za gradnjo dostopnih stanovanj.

Slovenija primerljivega instrumenta nima. Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ni vezano na to, ali je stanovanje naseljeno. Koalicijska pogodba, ki so jo stranke SDS, NSi, SLS, Fokus in Demokrati podpisale 21. maja letos, med cilji navaja aktivacijo praznih, neizkoriščenih oziroma slabo izkoriščenih stanovanj in zemljišč, mehanizma pa ne opredeljuje. V poglavju o financah je zapisano, da koalicija ne bo uvajala novih davkov, razen ob sočasni razbremenitvi na drugih davčnih področjih. Med temeljnimi izhodišči pogodbe je zaveza, da bo namesto dodatnih obdavčitev tistih, ki so vlagali v lastna stanovanja, pogoje za lasten dom ustvarjala z jamstveno stanovanjsko shemo za mlade. Za najemni trg pogodba napoveduje znižanje obdavčitve stanovanjskih najemnin za dolgoročno oddajo.

Irski davčni upravi je bilo julija lani zavezanih približno 2.300 nepremičnin, ki so prinesle 2,2 milijona evrov, popis prebivalstva iz leta 2022 pa je v državi zabeležil 163.433 praznih stanovanjskih enot. Razliko pojasnjujejo izjeme za dedne postopke, prenove, prodajo in bolezen ter prag 30 dni naseljenosti. Statistični urad ob slovenski številki, ki se nanaša na 1. januar 2021, izrecno opozarja, da številka pomeni zgornjo mejo, ker so nekatera stanovanja uradno nenaseljena, v resnici pa naseljena brez prijave prebivališča.

Mariona Segú je leta 2020 v reviji Journal of Public Economics objavila prvo vzročno oceno francoskega davka in ugotovila 13-odstotni upad stopnje praznine med letoma 1997 in 2001, z največjim učinkom pri dolgotrajni praznini in s prehodom večine sproščenih stanovanj med stalna prebivališča. Ista avtorica opozarja, da davek dolgoročno zmanjšuje spodbude za naložbe v stanovanja, kar lahko ponudbo skrči in cene dvigne.

Zadnji objavljeni podatek o praznih stanovanjih v Ljubljani se nanaša na 1. januar 2018. Takrat jih je bilo 24.400 ali 19 odstotkov mestnega stanovanjskega fonda.