V srednji Evropi propade 126 podjetij na dan, iranska vojna utegne ta trend še pospešiti

Srednja in vzhodna Evropa je v letu 2025 v stečajne ali reorganizacijske postopke poslala 46.161 podjetij, po 126 na dan. Po treh letih neprekinjenega naraščanja se je dinamika prvič umirila, ugotavlja peta letna študija kreditnega zavarovalnika Coface, objavljena aprila 2026. Rast je znašala komaj 0,3 odstotka. A študija pokriva obdobje pred 28. februarjem 2026, ko je izbruh konflikta v Iranu in blokada Hormuške ožine iz temelja spremenila pogoje, pod katerimi srednjeevropska podjetja poslujejo.

Coface je v študiji opredelil tri sektorje z nadpovprečno rastjo stečajnih postopkov v letu 2025: transport, proizvodnja in gradbeništvo. Vsi trije so danes pod najhujšim pritiskom iranske krize. Transportnim podjetjem je dizel dražji za 40 odstotkov. Proizvodna podjetja plačujejo dražje vhodne surovine in se soočajo s padajočimi naročili iz Nemčije, ki je prejšnji teden prepolovila napoved letošnje gospodarske rasti na 0,5 odstotka. Gradbeni sektor čaka na odločitve o obrestnih merah, ki jih je Evropska centralna banka zamrznila ravno takrat, ko je trg pričakoval nadaljnja znižanja.

Regionalni podatek o 46.000 postopkih zamegljuje globoke razlike med državami. Slovenija je v letu 2025 zabeležila 12,9-odstotno rast, Češka 8,7-odstotno, Srbija 9,6-odstotno. Hrvaška je šla v nasprotno smer in zabeležila 18,6-odstotni padec, ki ga Coface pripisuje normalizaciji po energetski krizi in postopnemu ukinjanju izrednih ukrepov iz časa pandemije.

Daleč največjo rast, 17,8 odstotka, je zabeležila Poljska, a ne zato, ker bi podjetja množično propadala. Cofaceova analiza vzrok pripisuje širši uporabi postopkov prestrukturiranja, ki so jih podjetja sprva začela uporabljati med pandemijo in jih zdaj redno koristijo za reševanje likvidnostnih težav. Gre za reorganizacijo po pravni poti, ne za propadanje, in poljski pravni okvir v praksi deluje.

Mateusz Dadej, regionalni ekonomist Cofacea, v študiji opozarja, da stabilizacija na ravni regije prikriva vse globlji razkol med državami, ki ga določajo nacionalni regulatorni okviri, fiskalne odločitve in izpostavljenost zunanjemu povpraševanju. Cofaceov globalni pregled stečajev iz januarja 2026, objavljen še pred izbruhom vojne, je za Nemčijo napovedoval 1-odstotno rast stečajev in svaril, da bi že dvig obrestnih mer za 25 bazičnih točk svetovno rast stečajev pospešil na štiri do pet odstotkov. Iranska kriza je ta scenarij postavila na mizo.