Več kot šest od desetih ljudi sprašuje umetno inteligenco za nasvete o duševnem zdravju. Kar 45 % uporabnikov pa je z odgovori nezadovoljnih, kažejo podatki raziskave zdravstvene zavarovalnice AXA in mednarodnega raziskovalnega podjetja IPSOS, ki jih navaja Euronews.
Raziskava je bila objavljena v letnem poročilu Mind Health Report, v njej pa je med 12. januarjem in 16. februarjem 2026 sodelovalo 19.000 odraslih, starih od 18 do 75 let, ki prihajajo iz 18 držav.
Skoraj polovica mladih doživlja hude psihične stiske
Rezultati so pokazali, da je 68 % ljudi potencialno prizadetih zaradi anksioznosti, stresa ali depresije. Med mladimi, starimi od 18 do 24 let, ta delež dosega 85 %. Skoraj polovica vprašanih (46 %) je navedla, da se sooča s psihičnimi stiskami, najpogostejši občutek pa je bila potrtost, ki jo je omenilo 65 % sodelujočih.
Največ težav imajo mladi. Kar 43 % oseb med 18. in 24. letom je namreč poročalo o hudih ali zelo hudih oblikah depresije, anksioznosti ali stresa, kar je skoraj dvakrat več od svetovnega povprečja (26 %).
Po besedah Khaleda El Shaaranyja, vodje področja zdravja in preventive pri AXA, je pomembno spremljati razvoj te generacije.
“Potrebnih bo še veliko raziskav, vendar si ni težko predstavljati, da povečana uporaba zaslonov in večja odvisnost od tehnologije povzročata več izolacije in osamljenosti med mladimi,” je povedal za Euronews.
Vpliv pretirane rabe zaslonov
Raziskava kot pomemben dejavnik slabšega duševnega zdravja izpostavlja uporabo zaslonov.
Po poročanju Euronewsa udeleženci pred zasloni v povprečju preživijo 5,1 ure dnevno, pri čemer jih 66 % meni, da to vpliva na spanje, koncentracijo in telesno aktivnost, pri 39 % pa so vplivi zelo izraziti.
Ti rezultati so primerljivi z rezultati raziskave Tvegana raba digitalne tehnologije med mladimi v Sloveniji (2025), ki jo je pri nas izvedla Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani, navedeni pa so v poročilu na portalu Safe.si. Podatki namreč kažejo, da slovenski srednješolci na mobilnih telefonih preživijo med 4,3 in 5 ur dnevno.
Pri vprašanjih o duševnem zdravju več kot tretjina zaupa umetni inteligenci bolj kot strokovnjakom
Ljudje pogosto ne pridejo do strokovne pomoči, bodisi zaradi stroškov bodisi zaradi pomanjkanja časa bodisi zaradi prepričanja, da pomoči ne potrebujejo. Med tistimi, ki se soočajo s težavami, jih po navedbah Euronewsa 43 % v zadnjem letu ni poiskalo nobene strokovne pomoči.
Vedno več ljudi se po pomoč namesto k strokovnjakom obrača na umetno inteligenco. Kar 63 % vprašanih uporablja orodja, kot so ChatGPT in drugi AI-klepetalni roboti za vprašanja, povezana z duševnim zdravjem, 38 % pa jim zaupa bolj kot strokovnjakom.
“Če uporabljate ChatGPT ali Gemini, gre za splošne modele umetne inteligence, ki niso bili razviti za ta namen. To je podobno, kot da bi se pogovarjali s prijateljem, ki o temi nekaj ve, ni pa zdravnik,” besede El Shaaranyja navaja Euronews.
Strokovnjaki opozarjajo, da splošni modeli umetne inteligence niso namenjeni psihološkemu svetovanju, saj lahko neustrezen ali preveč splošen odgovor pri nekaterih uporabnikih stisko celo poveča. Po njihovem mnenju je nujno uvesti zaščitne mehanizme, ki bi prepoznali resnejše primere in uporabnike usmerili, da si poiščejo strokovno pomoč.
Preberite tudi:
