Več kot polovica letošnje rasti naložb ameriških podjetij gre v umetno inteligenco, Fed priznava, da učinka na produktivnost ne zna oceniti

Več kot polovico letošnje rasti kapitalskih izdatkov podjetij v Združenih državah je mogoče pripisati izgradnji, povezani z umetno inteligenco, je v petek na simpoziju v Jackson Holu ocenil predsednik ameriške centralne banke Kevin Warsh. Rast naložb v opremo in neopredmetena sredstva se v zadnjih štirih četrtletjih giblje okoli devetih odstotkov in je najvišja od leta 2021.

Preračunana letna prodaja žetonov, osnovnih enot, ki jih obdelujejo veliki jezikovni modeli, samo pri dveh vodilnih laboratorijih presega sto milijard dolarjev in je v enem letu zrasla za več kot 500 odstotkov, kažejo poročila, ki jih je navedel Warsh. Podatek je predstavil v govoru z naslovom In Our Time, prvem nastopu na tem srečanju v vlogi predsednika centralne banke, na stoti dan svojega mandata.

Umetno inteligenco je opisal kot novo spremenljivko in mogoč nov proizvodni dejavnik, izraz, s katerim ekonomska teorija označuje delo, kapital in zemljo. Za centralno banko to odpira vprašanja, na katera po njegovih besedah nima odgovora: ali bo uporaba umetne inteligence povzročila znatno in trajno rast produktivnosti v gospodarstvu in kdaj, ali bo poraba žetonov delo dopolnjevala ali z njim tekmovala, kje bodo pristali donosi na kapital in v kakšnem časovnem okviru ter kolikšna je ravnotežna cena žetonov.

Za ta vprašanja je junija ustanovil delovno skupino za produktivnost in delovna mesta, eno od petih, ki jih je uvedel po prevzemu funkcije. Njena priporočila bodo prišla pozneje in na odločitve v sedanjem položaju denarne politike nimajo vpliva, je povedal.

Funkcijo je prevzel 22. maja. Pred potrditvijo v senatu je zagovarjal stališče, da bo umetna inteligenca dvignila produktivnost in znižala inflacijo ter centralni banki odprla prostor za znižanje obrestnih mer, je 5. avgusta poročala ameriška televizija CNN. V polletnem poročilu o denarni politiki, ki ga je 14. julija predstavil kongresu, je navedel, da so se naložbe v opremo v letu do prvega četrtletja povečale za približno osem odstotkov, izdatki za visoko tehnologijo znotraj te kategorije pa za skoraj 25 odstotkov. V istem besedilu je zapisal, da v centralni banki ne vedo, v kolikšni meri bo gospodarstvo od izgradnje imelo korist.

V delovni skupini so Marc Andreessen, soustanovitelj sklada tveganega kapitala Andreessen Horowitz, Asha Sharma, izvršna podpredsednica pri Microsoftu, in stanfordski ekonomist Charles I. Jones, je 9. julija poročala ameriška televizija CNBC. Senatorja Raphael Warnock in Elizabeth Warren sta v pismu Warshu zahtevala, naj skupina vključi tudi predstavnike delavcev, ker imajo vsi trije člani neposredne finančne vezi z industrijo umetne inteligence, je 20. avgusta sporočil Warnockov urad. Warsh je 15. julija na zaslišanju pred senatnim odborom za bančništvo odgovoril, da skupina daje zgolj priporočila, odloča pa centralna banka.

Dvanajstmesečna rast indeksa cen osebne potrošnje PCE, ki ga centralna banka spremlja najtesneje, znaša 3,7 odstotka, šestmesečna pa 4,1 odstotka. Warsh je 199 komponent te košarice razčlenil posamično in ugotovil, da se je 54 odstotkov blaga in storitev v enem letu podražilo za več kot tri odstotke. Ta delež je po pandemiji dosegel vrh pri približno 77 odstotkih, v dveh desetletjih pred njo pa je znašal 32 odstotkov.

Dobički družb v indeksu S&P 500 so se v enem letu povečali za več kot 20 odstotkov, marže pa so po Warshevi oceni glede na zgodovinske ravni visoke. Kreditni pribitki na podjetniške obveznice in posojila z vzvodom so po njegovih navedbah blizu spodnjega roba svojih zgodovinskih razponov. Banke so v julijski anketi centralne banke o kreditnih standardih sporočile, da so pogoji za posojila podjetjem na lažjem koncu razpona. Širše finančne razmere po Warshevi oceni niso restriktivne.

Odgovornost za 65 mesecev vztrajno povišane inflacije je Warsh v govoru pripisal centralni banki. Naslednja seja zveznega odbora za odprti trg bo 15. in 16. septembra.