Vlada je na današnji dopisni seji soglašala s predlogom amandmajev, po katerih se bo povprečnina za občine za leto 2026 zvišala z dogovorjenih 835 na 845 evrov. Če bo amandma k noveli Zakona o izvrševanju proračunov za leti 2026 in 2027 sprejet, se višja povprečnina občinam prizna za celotno leto, razliko do prvotno dogovorjenega zneska pa jim bo država nakazala najkasneje do 11. novembra 2026.
Zvišanje je odziv na opozorila združenj občin, da prvotno dogovorjena povprečnina ne zagotavlja dovolj sredstev za nemoteno izvajanje zakonsko določenih nalog. Finančni položaj občin po njihovih pojasnilih otežujejo povečani stroški dela zaradi izvajanja plačne reforme in dviga minimalne plače ter splošna rast cen energentov, posledično pa tudi blaga in storitev. Amandmaji sicer sledijo pripombam ministrstev in združenj občin.
Vlada se je na isti seji opredelila tudi do ocene fiskalnega sveta glede predloga rebalansa državnega proračuna za letos. Ta je pred tem opozoril, da rebalans Slovenijo oddaljuje od javnofinančnih ciljev in da manjkajo ukrepi za vzdržnost javnih financ.
V svojem stališču je vlada poudarila, da bo primanjkljaj sektorja država letos skladno s projekcijami ostal pod tremi odstotki bruto domačega proizvoda, kar je bilo ob omejenem časovnem okviru priprave rebalansa ključno merilo. Nadaljnje ukrepe za krepitev vzdržnosti javnih financ napoveduje ob predložitvi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti.
Vlada je pripravo rebalansa utemeljila s spremenjeno gospodarsko sliko in novimi obveznostmi, ki so nastale po sprejetju proračuna. Na odhodkovni strani povečanje izhaja predvsem iz novih zakonskih obveznosti, zaključevanja črpanja sredstev Načrta za okrevanje in odpornost ter višjih obrambnih izdatkov.
Med novimi zakonskimi obveznostmi so sredstva za zimski regres, dodatna sredstva zaradi dviga minimalne plače ter spremembe pri plačah javnih uslužbencev, povezanih z delom v tujini.
Vlada je ob tem izpostavila časovni vidik. Ker je nastopila mandat šele junija 2026, torej med izvrševanjem letošnjega proračuna, večjih finančnih učinkov ukrepov za omejevanje odhodkov letos še ni mogoče pričakovati.
Zavodu za zdravstveno zavarovanje in Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je že naložila pripravo predlogov za znižanje finančnih posledic za proračun ter zdravstveno in pokojninsko blagajno, del predlogov je usklajenih, drugi so še v medresorskem usklajevanju. Večji učinki naj bi se pokazali postopoma v prihodnjih letih, predlogi ukrepov pa naj bi bili predloženi še letos.
