Vlada zavrnila 620 evrov dodatkov za prejemnike najnižjih pokojnin

Vlada je 9. julija zavrnila predlog, po katerem bi do 620 evrov letnega in zimskega dodatka prvič prejeli tudi upokojenci z najnižjimi pokojninami v državi, med njimi šest prejemnikov starih kmečkih pokojnin. Novelo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju je junija v državni zbor vložil Državni svet za dve skupini, ki sta iz obeh dodatkov izključeni: upokojence, ki so bili pretežni del zavarovalne dobe zavarovani za ožji obseg pravic, in prejemnike pokojnin po zakonu o starostnem zavarovanju kmetov iz leta 1979. V objavljenem mnenju vlada finančnih posledic predloga ni ovrednotila.

Velikost prve skupine ni javno znana, ker Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje njenega skupnega števila ne objavlja. To so večinoma nekdanji kmetje, ki so plačevali nižje prispevke za ožji nabor pravic; njihova najvišja pokojnina znaša nekaj več kot 400 evrov, in to le ob izpolnjeni polni pokojninski dobi, izhaja iz gradiva Državnega sveta. Zavod je januarja ob preračunu po pokojninski reformi na 610 evrov dvignil pokojnine 124 upokojencem iz te skupine s polno dobo. Druga skupina se je lani po podatkih majskega statističnega pregleda zavoda skrčila na povprečno šest prejemnikov, leta 2016 jih je bilo še 317. Usklajena kmečka pokojnina od 1. januarja letos znaša 375,29 evra, pokojnina kmeta borca 750,54 evra.

V mnenju, sprejetem na četrtkovi seji, je vlada zapisala, da razume socialni položaj obeh skupin, pri presoji pa se sklicuje na temeljno načelo sistema, na »povezavo med obsegom vplačanih prispevkov in obsegom pridobljenih pravic«. Socialne stiske je po oceni vlade treba reševati v sistemu socialnega varstva ali z morebitnimi ukrepi kmetijske politike. Naknadno spreminjanje zgodovinsko vzpostavljenih zavarovalnih razmerij bi po njenem prepričanju odprlo vprašanja enotnosti in vzdržnosti pokojninskega sistema. Na seji sveta zavoda 16. junija je generalni direktor ZPIZ Marijan Papež dejal, da so pravice v pokojninskem sistemu odraz vplačanih prispevkov in da je bilo zavarovanje za ožji obseg pravic v preteklosti jasno opredeljeno.

Državni svet v gradivu ob noveli navaja, da pokojnine obeh skupin ne zagotavljajo dostojnega preživetja brez dodatne pomoči ali socialnih transferjev, novela pa bi odpravila neenako obravnavo v primerjavi z drugimi prejemniki najnižjih pokojnin, ki oba dodatka prejemajo. V Zvezi društev upokojencev Slovenije so predlog podprli; njihova predstavnica v svetu zavoda Anka Tominšek je na junijski seji ocenila, da bi ukrep pomagal ljudem, ki pomoč najbolj potrebujejo.

Državni svet je novelo vložil pol leta po uveljavitvi pokojninske reforme, ki se uporablja od 1. januarja. Predstavnik sindikatov v svetu zavoda Aljoša Čeč je na junijski seji spomnil, da je v krovni pokojninski zakon posegel že zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, zdaj ga odpira še predlog Državnega sveta, po sprejetju reforme pa je sam pričakoval obdobje brez parcialnih posegov.

Letni dodatek je zavod lani izplačal približno 628.000 upokojencem in zanj namenil 172,6 milijona evrov. Letos je bil 30. junija izplačan v razponu od 160 do 470 evrov, najvišji znesek pripada pokojninam do 710 evrov. Zimski dodatek v višini 150 evrov novembra prejmejo vsi upravičenci do letnega dodatka. Obe skupini iz predloga sta letošnje junijsko izplačilo že zamudili.

O noveli bo odločal državni zbor, mnenje vlade poslancev ne zavezuje. Državni svet je predlagal obravnavo po skrajšanem postopku.